NK Maribor ima v Reykjaviku nenavadnega navijača. Državnega prvaka v vaterpolu. Islandskega prvaka. "Doma, v Mariboru, naslova državnega prvaka nikoli nisem osvojil," se v telefonskem pogovoru iz Reykjavika zasmeje Jure Pahernik. Je pa doma za njim ostal drugačen projekt. Klinika za zdravljenje faušije. "Preveč sem se naposlušal, kako Slovenci drug drugemu zavidamo. Zato ta klinika, da Slovenija ne bi gorela," opisuje idejo, ki je realnost postala tako, da je zaskvotal propadajočo stavbo nekdanje vojašnice na Taboru in jo začel preurejati. Danes so tam prostori, namenjeni umetnikom. "Da bo to samo druga Pekarna, so mi govorili. Pa ni bil to moj namen, za še eno možnost izbire gre. Lahko greš v bar, lahko greš na travo ležat, lahko pa prideš k nam." Ime projekta je izbral že mnogo prej. In ko ga je kolega vprašal, kje bo dobil doktorje za kliniko, mu je odvrnil: "Faušijo je najbolje zdraviti z - nasmeškom."
Šest let klinike je bilo za njim, ko jo je predlani mahnil na Islandijo. Zakaj ravno na Islandijo? "Lepe stvari sem prebral o njej. Mojo pozornost je vzbudilo predvsem to, da so med Islandci močno zaželeni ljudje spretnih rok." Naprej je pomagal v restavraciji. Nato je raznašal pošto. "Joj, kako bi bili naši poštarji veseli tukaj, v službo prideš ob osmih zjutraj, ni sortiranja pošte že od petih," se nasmehne. Ko se je nabralo dovolj denarja za nakup orodja, se je vrnil k temu, kar zna najbolje - k urejanju, preurejanju, vzdrževanju stavb in prostora. Doma je bil poprej tri leta vzdrževalec Hoferjevih trgovin.
