Sonja Savić, ena najžlahtnejših zvezd jugoslovanske kinematografije, se je rodila 15. septembra 1961 v Čačku, otroštvo pa je preživela v bližnji vasi Donja Gorevnica. Že kot deklica je kazala izjemen igralski talent, ki jo je popeljal v Beograd, kjer je diplomirala na Fakulteti dramskih umetnosti. Njena kariera se je začela skoraj filmsko – pri komaj šestnajstih letih je debitirala v filmu "Leptirov oblak" (1977), kmalu zatem pa postala eden najbolj prepoznavnih obrazov jugoslovanskega filma, piše Index.hr.
Vzpon zvezde osemdesetih
Osemdeseta so bila Sonjino zlato obdobje. Zaigrala je v številnih filmih, ki so zaznamovali čas, med njimi v kultnih "Šećerna vodica" (1983) in "Davitelj protiv davitelja" (1984), kjer je pokazala neverjetno igralsko raznolikost in združevala komedijo z dramo. Posebej odmevna je bila njena vloga pevke v filmu "Život je lep" (1985), ki ji je prinesla mednarodno priznanje – posebno nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu.
Občinstvo jo je oboževalo zaradi nenavadne karizme in poguma, da je upodabljala like zunaj takratnih družbenih norm, režiserji pa so v njej prepoznavali igralsko moč, ki je znala razkriti najgloblja občutja človekove duše.
Umetnica brez kompromisov
Sonja je bila več kot le igralka – bila je umetnica, ki je v vsem iskala resnico. Nastopala je v gledališču, ustvarjala v eksperimentalnih projektih in ostro kritizirala družbene ter politične razmere v Jugoslaviji. V začetku devetdesetih se je posvetila režiji in snemala filme z izrazito protivojno sporočilnostjo, a razpad države je pomenil tudi zlom njene kariere. Prav v tem času so se začele tudi težave z odvisnostjo, ki so jo spremljale vse do smrti.
Temna stran slave
Za žarometi se je skrivalo življenje, zaznamovano z žalostjo in osamljenostjo. V redkih intervjujih je odkrito govorila o svoji nesreči, priznala je, da se počuti poraženo, ker ni rodila otroka in ni nadaljevala družinske linije. "Moj ideal je kratka in vesela smrt," je dejala v enem svojih zadnjih pogovorov, med solzami priznavajoč, da njeno življenje nima smisla, še piše Index.hr.
Tragičen konec
23. septembra 2008, le osem dni po njenem 47. rojstnem dnevu, so Sonjo našli mrtvo v stanovanju njenih staršev v Beogradu. Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi predoziranja s heroinom. Po poročanju medijev je v zadnjih mesecih življenja prodala skoraj vse pohištvo, da bi si zagotovila drogo, smrt pa dočakala na edinem kosu, ki ji je ostal – na starem ležišču, obkrožena z injekcijami. Prijatelj, s katerim je tisto noč uživala drogo, je poklical reševalce, a je bilo prepozno.
Njena smrt je pretresla kulturno sceno celotne regije – odšla je igralka, ki je poosebljala generacijo in simbolizirala upor proti družbenim normam.
Dediščina, ki živi kljub obsodbi
Kljub izjemnemu umetniškemu prispevku ji domači Čačak ni želel nameniti ulice, z obrazložitvijo, da "njen način življenja ne bi bil dobra popotnica mladim". Toda njeno ime ni utonilo v pozabo. Leta 2012 je nastal dokumentarni film Sonja, ki poglobljeno raziskuje njen nemirni duh in kompleksno osebnost.
Sonja Savić je ostala večna enigma – igralka, katere talent in notranji boji so hodili z roko v roki ter pustili za sabo zgodbo o ženski, ki je preveč čutila, preveč ljubila in na koncu – preveč trpela.
