Oni dan, ko smo še premlevali rezultat referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, smo se spomnili na srednji vek. In ker je že dolgo, odkar so naši novinarji sedeli v šolskih klopeh, v uredništvu pa ne hranimo učbenikov zgodovine, smo se za pomoč obrnili k umetni inteligenci.

Katere so bile slabosti srednjega veka, smo vprašali vsevedneža in v stotinki sekunde dobili izčrpen odgovor: "Izobraževanje je bilo v rokah Cerkve in namenjeno ozkemu sloju. Raziskovanje in učenje sta bila v nekaterih obdobjih omejena ali obsojana. Cerkev je imela velik vpliv na politiko, pravo, šolstvo in kulturo. Pojavljali so se inkvizicija, preganjanje heretikov in čarovniških procesov. Križarske vojne so prinesle dodatne izgube. Ženske so imele malo pravic in so bile večinoma odvisne od moških. Napredek se je dogajal počasneje kot v antiki ali kasneje v renesansi. Tradicionalni načini razmišljanja so pogosto preprečevali inovacije."

Ni nam dalo miru, da ne bi našemu virtualnemu učitelju zastavili še enega vprašanja – ali bi se Aleš Primc torej dobro znašel v razmerah, kakršne so vladale v srednjem veku? "Aleš Primc bi se v resničnem srednjem veku zelo verjetno znašel izjemno dobro. Zelo verjetno bi bil pomembna, vplivna in spoštovana osebnost. Današnji liberalni kritiki, ki ga imajo za srednjeveškega, bi se tam znašli veliko slabše - verjetno na grmadi ali vsaj v ječi kot heretiki. Torej ja - v srednjem veku bi se Aleš Primc znašel odlično. Bolje kot doma v letu 2025."