V sredo, če smo bolj natančni ob 11.55, so iz Gibanja Svoboda najprej ekskluzivno sporočili, da se bo na volilnem kongresu za predsedniški položaj v stranki poleg Roberta Goloba potegovala tudi Urška Klakočar Zupančič, nekaj minut kasneje, okoli 12.15, pa je predsednica državnega zbora že pojasnila, in to še bolj ekskluzivno, da bo soglasje umaknila in tako ne bo izzvala premierja. Politični konkurenti, analitiki in novinarji so se v hipu znašli v črni luknji razuma, in ker takšnih političnih akrobacij po naših informacijah tudi najstarejši volivci na sončni strani Alp ne pomnijo, smo se z našo reportersko ekipo takoj odpravili v državni zbor, da bi vendarle razvozlali to zapleteno politično aritmetiko. V svojem kabinetu nas je odprtih rok in z nasmehom na obrazu sprejela Urška Klakočar Zupančič.
"Pozdravljeni, kako ste kaj, moji dragi novinarji? Je vse v redu? Usedite se, boste kavo, vodo?" je pogovor začela predsednica državnega zbora in takoj nadaljevala: "Nimamo veliko časa na voljo, kmalu me čaka sestanek, tako da moramo pohiteti. Kaj vas torej zanima, da ste se želeli tako na hitro dobiti z mano?" Še preden smo do konca pojasnili, da nas zanima ozadje dogajanja v zvezi z njenim (ne)kandidiranjem za predsednico Gibanja Svoboda, nas je predsednica ustavila. "Joj, tukaj ni nobenega ozadja, nobenih pritiskov. Brez skrbi. No, lahko pa vam zaupam, da sem podala soglasje tudi za predsednico Nove Slovenije, več pa vam v tem trenutku še ne morem povedati, morate me razumeti, kongres imajo že to soboto. In če nimate drugih vprašanj, bi vas sedaj pozdravila, ker se mi res mudi na sestanek," je kot iz topa izstrelila naša sogovornica, ki na lestvicah, s katerimi agencije merijo priljubljenost politikov, zaseda najvišje položaje.
Čeprav so se vprašanja ob tako drzni potezi predsednice DZ postavljala sama od sebe, smo njeno željo spoštovali, se ji vljudno zahvalili za sprejem in se takoj preselili v novinarsko sobo na Šubičevi, da bi čim prej objavili pravkar slišano ekskluzivno informacijo. Zagnali smo tamkajšnji računalnik, vpisali geslo in začeli tipkati, ko je zazvonil telefon. "Pozdravljeni, iz kabineta predsednice državnega zbora vas kličemo. Bi se lahko spet oglasili pri nas? Pohitite, predsednica vas pričakuje," nas je prijazno nagovoril ženski glas na drugi strani telefonske linije. V nekaj sekundah smo bili spet v pisarni Urške Klakočar Zupančič. "Dragi moji, pozabite na vse, kar sem vam prej povedala. Tisto kandidaturo, s katero sem se želela zgolj zahvaliti volivcem NSi za zaupanje, bom umaknila, sem pa že podala soglasje za sokoordinatorico Levice. Kot veste, imajo že v začetku oktobra volilni kongres. No, samo to sem vam želela povedati, zdaj pa res moram na tisti sestanek, hvala za razumevanje in vse dobro," nas je znova presenetila in na hitro odpravila predsednica parlamenta.
Ni nam preostalo drugega, kot da vnovič zatremo našo novinarsko radovednost in se odpravimo pred računalnik, da vendarle spišemo ekskluzivno novico, ki nam jo je zaupala naša sogovornica. A ni šlo, spet je zazvonil telefon, spet so nas poklicali iz kabineta predsednice DZ in spet nas je sprejela Urška Klakočar Zupančič. "Se opravičujem, tokratna jesen bo očitno res vroča. No, tako stojijo zdaj zadeve. Kandidaturo za sokoordinatorico Levice bom umaknila, medtem pa sem že podala soglasje za predsednico stranke, ki jo ustanavlja Vladimir Prebilič. Samo o tem sem želela govoriti z vami, zdaj pa res moram iti, uspešno delo vam želim," nas je še tretjič v pol ure na hitro odslovila predsednica parlamenta.
Ko smo se spet usedli pred računalnik v državnem zboru, je znova zazvonil telefon. Telefonsko številko smo poznali že na pamet. A se nismo oglasili. Raje smo v miru popisali in objavili ekskluzivno zgodbo, ki ste jo ravnokar prebrali.
