V Sloveniji odmeva primer prve pravnomočne nepogojne zaporne kazni za katerega od slovenskih županov. Franc Šlihthuber, ki Občino Gornji Petrovci vodi že osmi mandat, je bil zaradi oškodovanja upnikov obsojen na štirinajst mesecev zapora. Višje sodišče v Mariboru je potrdilo obsodbo, ki jo je v primeru Šlihthubra in nekdanjega direktorja občinskega komunalnega in gostinskega podjetja Pinžda Štefana Kuharja decembra lani izreklo prvostopenjsko sodišče. Sodba je s tem postala pravnomočna, kar pomeni, da mora petrovski župan za zapahe, Kuhar pa kazen v dveh letih odslužiti z delom v korist družbe. Šlihthuber se tako v zgodovino samostojne države ne bo zapisal le kot eden od županov z najdaljšim stažem, temveč tudi kot verjetno prvi župan, ki bo moral prestajati zaporno kazen.
Obsojeni župan se je na klice Vestnika po več dneh le odzval. Zanimalo nas je, kako komentira odločitev sodišča in kdaj namerava sklicati sejo občinskega sveta, kot to določa zakonodaja. "Nimam še pošte, zato še nič ne vem. Uradno veste vsi drugi vse, jaz pa še nič, zato ne morem nič povedati. Lepo se vam zahvaljujem in vas pozdravljam," je bil njegov edini komentar. Z murskosoboškega okrožnega sodišča, ki je pristojno za obveščanje javnosti o odločitvi višjega sodišča, so nam sporočili, da gornjepetrovski župan do 8. julija sodne odločbe še ni prevzel. "Nadalje vas seznanjamo, da se v primerih, ko se sodna odločba v kazenskih zadevah vrne sodišču kot nevročena, praviloma opravi vročitev po vročevalcu," nam je še pojasnil Franc Granfol, začasni predsednik sodišča.
Po Šlihthubru Šlihthuber
Z dogajanjem v gornjepetrovski občini sovpada sprejetje novele zakona o funkcionarjih, ki za funkcionarje kot pogoj uvaja institut nekaznovanosti. Sicer ni povsem jasno, ali bi določba zakona, ki ga je državni zbor sprejel v torek, lahko veljala tudi v konkretnem gornjepetrovskem primeru, saj je to lahko sporno že zaradi retroaktivnosti, bi se pa Šlihthuber ob morebitni ponovni izvolitvi na predčasnih volitvah spet znašel v situaciji, ko bi moral občinski svet ugotavljati njegovo prenehanje mandata. Kdo bi si sploh upal stopiti v čevlje župana do vratu zadolžene občine, kjer bi vse vajeti, z občinskim svetom vred, še naprej iz ozadja obvladoval Šlihthuber? Verjetno le oseba po izboru obsojenega župana. Leta 2022 se mu je kot protikandidat zoperstavil le Bojan Potočnik, a aktualni župan se je praktično sprehodil do osmega zaporednega mandata. Potočnik, danes svetnik v občinskem svetu, bojda ni več zainteresiran za ponovno kandidaturo. Jasno pa je, da so in bodo za presekanje gordijskega vozla v tej gorički občini pristojni občani. Ti bi prav gotovo v veliki meri vodenje občine še naprej zaupali Šlihthubru, ki bo čez 10 dni praznoval 70. rojstni dan.
Državni organi nimajo pooblastil
Kot smo že pisali, zakon določa, da županu, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha, vendar se to ne zgodi samodejno. Ugotovitveni sklep o tem mora sprejeti občinski svet, kot to določa 37. a člen zakona o lokalni samoupravi, kar so nam potrdili tudi na ministrstvu za javno upravo (MJU). Dodali so, da mora občinski svet pozvati občinsko volilno komisijo k sprožitvi postopka nadomestnih volitev, zakon pa zoper ugotovitev občinskega sveta omogoča dodatno pravno sredstvo – tožbo na upravno sodišče.
Zoper ugotovitveni sklep občinskega sveta lahko torej župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v tridesetih dneh, o morebitni pritožbi pa v tridesetih dneh odloči vrhovno sodišče. "Postopki za izvolitev novega župana se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča," še piše v zakonodaji.
Kot so na naše poizvedovanje še zapisali na ministrstvu, državni organi tako nimajo zakonskih pooblastil za poseganje v postopke, povezane z mandatom občinskih funkcionarjev.
Si nočejo pokvariti praznika?
Na potezi je tako sedaj občinski svet, vsaj četrtina njegovih članov lahko zahteva sklic seje občinskega sveta, če tega ne bo storil župan, vendar je takšna poteza ob sestavi občinskega sveta v Gornjih Petrovcih v tem mandatu malo verjetna.
Za dodatna pojasnila smo poklicali tudi podžupana Ernesta Kerčmarja, ki bo po veljavni zakonodaji opravljal funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana, ko bo sedanjemu zaradi izrečene kazni prenehal mandat. Kot nam je povedal, se z županom Šlihthubrom doslej v zvezi z odločitvijo sodišča sploh še nista slišala, zato v zvezi s tem še niso imeli nobene razprave. "Dokler uradno ne bom imel nič, ne bom dajal nobenih izjav, saj gre za resno zadevo. Bomo videli, kaj in kako se bo dogajalo naprej, ko bodo zadeve prišle tako daleč. Dejstvo pa je, da nas čez slab mesec čaka občinski praznik, zato mislim, da se prej ta zadeva niti ne bo reševala," je še povedal Ernest Kerčmar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
