"Po izgubljenih volitvah najprej pol leta nagaja, potem se za dve leti potuhne in se kot rešitelj začne ponujati vsem razočaranim, jeznim, besnim in prikrajšanim. Njegova taktika vedno uspe ravno zato, ker se v dobrih dveh letih prikrajšanih nabere lepo število. Torej, tajming je spet pravi. Okoliščine delajo za njega. Podpora vladi je nizka, priljubljenost predsednika vlade Roberta Goloba zanemarljiva, splošno razpoloženje apatično in pri mnogih razočaranih volilcih se krepi notranji upor. Nikoli več ne bomo nasedli novim junakom. Bolje Janša v roki kot Golob na strehi.
Janez je pohodnik. Maratonec. Ne pozabimo, da Janez zna hoditi na dolge marše, tudi do bosanskih Jajc, če je treba. Seveda ima na tem maršu konkurenco, ki jo mora uničiti. V tem v bistvu najbolj uživa. Kako se znebiti najprej nevarnega Vladimirja Prebiliča, potem nedoraslega Anžeta Logarja in na koncu še izmučenega koalicijskega trojčka, ki ta trenutek nima pojma, kaj naj počne. Seveda vsi svobodnjaki vedo, da morajo braniti svojega Roberta do zadnje kaplje krvi. Levici se pa sanja ne, kaj naj bo njena drža. Socialni demokrati imajo na srečo Matjaža Hana, ki ga lahko postaviš v vsako stranko, če je treba. Morda se le med Jelinčičevimi nacionalisti ne bi počutil najbolje.
Med vsemi temi, ki mu stojijo na poti, pa bo moral Janez izbrati nekaj zaveznikov. Ne bo šlo več za vernike, temveč kompanjone, ki bodo videli svoje koristi in zadovoljili svoje interese. Na žalost imajo vse politike v tem prostoru le dva interesa. Biti na oblasti in pobasati kaj v svoje žepe. Romantični politični časi so že zdavnaj na smetišču zgodovine. Skratka, stopili smo v normalno obdobje politike kot take. Politike kot navadne gospodarske dejavnosti. Pridelati čim več in si razdeliti čim več."
