"Sedmega oktobra 2023 se je z napadom Hamasa na Izrael in zajetjem talcev začela ena najbolj krutih vojn. Odziv Izraela je bil strahovit, nesorazmeren in je prerasel v genocid v Gazi. Ubitih je že več kot 35.000 Palestincev, med njimi polovica otrok. /.../
Kaj lahko stori Slovenija? Pri svoji trenutni vlogi članice varnostnega sveta lahko sproži pobudo za reševanje izobraževanja otrok iz Gaze v bližnji in daljni prihodnosti, podobno tudi v EU. Otroci so največje žrtve te vojne in morajo priti v ospredje. Ali jih bo mogoče skupaj s starši sprejela Evropa, vsaj začasno? Verjetno je malo možnosti, saj se bo težko dogovoriti o morebitnem številu sprejetih otrok in staršev. Gaza pač ni Ukrajina, pa naj bo ta trditev komu všeč ali ne. Dvoličnost je postala naša vsakdanja praksa.
Kaj pa lahko naredimo sami takoj? Ali smo sposobni že zdaj sprejeti nekaj otrok v programe, kjer poteka pouk v angleščini in jezik ne bi bil ovira, morda tudi v naših programih? Na simbolni ravni bi pokazali, da nam je mar zdaj in tukaj, pri tem lahko pomagata ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter šole, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke. Takšna gesta zahteva veliko dela, vztrajnosti in predvsem dobre volje ter razumevanja. Zmoremo? Da zmoremo, dokazuje rehabilitacija 207 otrok iz Gaze, ki so prišli v Slovenijo od leta 2009 na pobudo takratnega predsednika dr. Danila Türka.
Vsak konflikt se enkrat konča, tako ali drugače. Samo da Gaza ne bo ostala sama in čez nekaj časa pozabljena. Afganistan je najboljši primer. Nobena od vplivnih držav se (razen nevladnih organizacij in OZN) danes ne ukvarja z njihovim šolstvom, posebno z deklicami, ki jim je onemogočeno srednješolsko šolanje. Bo to pot drugače?"
