"Problem ni zgolj v evro- oziroma nemškocentričnosti diskurza o zmagi nad fašizmom, ki naj ga ne bi bilo več. Ta triumfalizem v Nemčiji reducirajo na novo vojno proti Rusiji na eni ter na boj proti skrajni desnici in AfD na drugi strani. Veliko bolj pomemben in simptomatičen se mi zdi ogromen spregled, slepa pega, ki jo ima pri branju 80. obletnice velika večina medijsko-političnega establišmenta. Nemčija se že nekaj desetletij ponaša s solidno politiko spomina, s spomeniki holokavstu in denacificirano zgodovino. A zdi se, da se iz zgodovine niso prav dosti naučili. S svojo neomajno podporo vladi Izraela – ne glede na to, kaj ta država stori – so ostali povsem slepi za dojemanje Gaze kot ključnega političnega in etičnega problema današnjega časa. Gaza kaže, da sta nemška politika spomina ter nemški Staatraison trčila v zid protislovja. Da pri nemški politiki ne gre toliko za njihovo reševanje židovskega vprašanja, pač pa za lastno krivdo, njeno pranje in perverzno nadaljevanje fašizma preko fašistoidne politike Izraela proti Palestincem v Gazi, vse bolj pa tudi na Zahodnem bregu.
Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta masaker in genocid, ki že leto in pol potekata v Gazi, do zdaj že presegla nekaj neslavnih zgodovinskih vrhuncev: odstotek doslej ubitih Palestincev se ujema z odstotki žrtev v drugi svetovni vojni, in to v državah, ki so jih nacistični pohodi najbolj prizadeli, materialno opustošenje pa je zgodovinsko brez primere. /.../ To je prvi genocid, ki ga od prvega dne predvajajo po televiziji ter socialnih medijih in v zvezi s katerim je bil že po nekaj mesecih jasno izražen načrt za etnično čiščenje in ustvarjanje pekla na zemlji. V drugi svetovni vojni je bilo žrtev fašizma ogromno, a ena večjih razlik je, da gre v primerjavi z žrtvami druge svetovne vojne v Gazi v veliki večini za civilne žrtve."

