"Nekdaj veličasten delavski razred, ki je mislil, da se je razvil v srednji razred, je v vedno večjem številu drsel v naročje lumpenproletarita, prekarnosti, občasnih del in endemične nezaposlenosti. Američani so se v vedno večjem številu jezili na ves svet, ki jim je pobral redne službe in jih iz brezskrbnosti industrijskega blagostanja pahnil v anksioznost investicijskega bančništva. Srednji razred jim je kopnel pod nogami in za seboj pustil puščavo neodplačanih kreditov. Skopnela je tudi fantazija levih političnih idej.
Tam jih je našel Donald Trump. Zdelo se je, da jih ni dovolj za zmago na volitvah. Vendar jih je na koncu našel sedemdeset milijonov. Ponudil jim je nekaj zelo preprostega. Vrnitev v čase, ko Američani niso znali narediti samo pralnih strojev in strojev za pomivaje posode, ampak tudi vse vijake, ki so bili potrebni, da so ameriško pločevino privili skupaj in vanjo vstavili soliden ameriški motor. Okrog njih pa postavili tovarne in vanje naselili tisti delavski razred, zaradi katerega je bila Amerika največja industrijska sila na svetu.
Avantura s carinami se je zdela nesmiselno tratenje časa in sredstev. Vendar je za tem stala veličastna ideja preporoda množičnosti delavskega razreda. Z njim bi se vrnila sindikalna organiziranost, boj za osemurni delavnik, pravica do plačanega letnega dopusta, učinkovito zdravstveno zavarovanje, dostopen šolski sistem, ki proizvaja kvalificirane delavce in omogoča socialno prehodnost. Na koncu pa svobodnega človeka vredne pokojnine. Potem bi lahko vsi skupaj glasno zaklicali Živel prvi maj, praznik dela."
