"Omejenost prehoda skozi Hormuško ožino pomeni zamudo pri dobavah, ki so praviloma redke v normalnih časih, vseeno pa imajo velike energetske družbe za ta namen določene količine goriv v lastnih skladiščih. Na naftnem trgu pa ne nastopajo le proizvajalci, transportna podjetja, veleprodaja, maloprodaja in porabniki, ampak tudi veliki trgovci, ki tankerje z naftnimi derivati preusmerjajo, da lahko maksimizirajo svoj dobiček. Posledica njihove vpletenosti je podobna raven cene surove nafte po vsem svetu, lahko pa to vpliva tudi na občasno višje cene, ki so dlje časa odmaknjene od realne ponudbe in povpraševanja. Takšen primer je bila cena kakava, ki je do leta 2022 znašala okoli 2400 dolarjev za tono, leta 2024 pa je v enem obdobju celo presegla 12.000 dolarjev. Šele od druge polovice leta 2025 je začela upadati, in sicer zelo močno, ter v zadnjem času dosegla samo še ceno 3300 dolarjev.
Ali ima tudi cena nafte takšen potencial rasti cen? Infrastruktura, namenjena proizvodnji in procesiranju nafte ter transportu, ni poškodovana, vseeno pa zamašek v Hormuški ožini vpliva na omejitve v proizvodnji na nekaterih naftnih poljih na Bližnjem vzhodu, saj imajo tudi te naftne države omejeno razpoložljivost skladiščenja. Naftni derivati kratkoročno nimajo substituta, še posebno ne v transportu (pri kakavu je to rožičev prah, čokoladni nadomestki iz sojinih ali kokosovih zrn), vseeno pa bodo zvišane cene ugodno vplivale na prodajo električnih vozil ter toplotnih črpalk.
Večji izziv za evropsko in slovensko industrijo so zvišane cene zemeljskega plina, ki so se na rotterdamski borzi dvignile za dve tretjini, s 30 na 50 evrov za MWh. Dlje časa trajajoče zvišane cene bi že vodile v porast cen električne energije tudi v prihodnjih obdobjih, ki pri sedanji ravni zemeljskega plina sicer ne bi bil tako dramatičen kot leta 2022."
Vir: Delo
