(PORTRET TEDNA) Ali Hamenej: Vrhovni voditelj, ki se je vse življenje moral dokazovati

Medtem ko bijejo bobni vojne med Izraelom in Iranom, voditelja obeh držav igrata povsem različne melodije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sredi medijske ofenzive, saj skoraj vsak večer podaja sveže izjave, medtem ko je samotarski voditelj Irana ostal zunaj oči javnosti. Kdo je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, za katerega sta tako predsednik Donald Trump kot premier Netanjahu izpostavila možnost uboja? In kaj njegova zgodba pove o tem, kako deluje sodobni Iran?Ko je islamska revolucija pod vodstvom ajatole Ruholaha Homeinija leta 1979 strmoglavila avtokratski monarhičen režim zadnjega iranskega kralja, šaha Mohameda Reze Pahlavija, je zdajšnji vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej, takrat 39-letni islamistični hujskač, bil na prvih bojnih črtah revolucije. Hamenej je veljal za ključno osebnost islamske revolucije in tesnega zaupnika svojega nekdanjega mentorja in očeta Islamske republike, ajatole Homeinija.Voditelj s petim najdaljšim stažem na svetu86-letni vrhovni voditelj sedme največje muslimanske države na svetu, ki se na lestvico globalnih voditeljev z najdaljšim stažem uvršča na visoko peto mesto, prihaja iz razmeroma skromnih, a precej versko konservativnih začetkov. Ali Hoseini Hamenej se je rodil dobre štiri mesece pred pričetkom druge svetovne vojne v drugem največjem iranskem mestu Mašhad. Njegovo ozadje govori o etnični raznolikosti znotraj Irana, saj njegov oče prihaja iz azerbajdžanske etnične manjšine.Mladi Hamenej se je kar hitro pridružil verskemu opozicijskemu gibanju Homeinija, čigar ideologija je njegovo vodilo, saj je nekoč izjavil, da je vse, kar je storil in v kar verjame, izšlo iz Homeinijeve vizije islama. Teorija islamske vlade slednjega, na kateri delno temelji politični sistem Islamske republike, se osredotoča na tako imenovanem pojmu "skrbništva pravnika", znanega kot velayat-e faqih. Ta teorija utemeljuje moč duhovščine nad državo in pomeni, da je le najvišji šiitski duhovnik dovolj usposobljen za najvišjo politično avtoriteto v Iranu.Svojo oblast je še pred revolucijo neznani Hamenej pričel utrjevati v osemdesetih, izjemno krvavem desetletju za Iran, v katerem se je iranski revolucionarni režim hkrati soočal z naraščajočimi notranjimi nemiri in uničujočo vojno s sosednjim Irakom. Za Hameneja je bilo pomembno leto 1981, saj je junija bil hudo ranjen v bombnem napadu na mošejo v Teheranu, le mesece pozneje pa je bil izvoljen na ceremonialno pozicijo predsednika države, ki jo je opravljal osem let.Homeini ga je v osemdesetih imenoval na več pomembnih položajev, kar je okrepilo njegov javni profil, vendar v tem času ni bilo veliko znakov, da bo Hamenej sčasoma prelisičil tako tekmece kot tudi zaveznike in postal prvi mož Islamske republike. Med burnimi osemdesetimi je namreč pomagal organizirati Islamsko revolucionarno gardo (IRGC), ki je postala najmočnejša iranska institucija, kar mu je tlakovalo pot do vrha."Hamenej je človek, ki se je moral vedno dokazovati""Potrebno je upoštevati, da je Hamenej od nekdaj deloval v okolju, ki mu ni bilo naklonjeno. Njegovi kolegi ga nikoli niso sprejemali kot verskega učenjaka in, če smo pošteni, je moral zapolniti velike čevlje, ko je nasledil ajatolo Homeinija," je pred časom o vrhovnemu voditelju Irana zapisal eden najbolj spoštovanih zgodovinarjev sodobnega Irana Ali Ansari. "Hamenej je človek, ki mora vedno dokazovati, da je dejansko glavni, in čeprav slovi po izigravanju, je njegova odločitev redko niansirana ali inovativna."Hamenej je ključe Irana prevzel takoj po smrti svojega zaupnika Homeinija leta 1989. Za razumevanje njegovega položaja je potrebno pogledati delovanje iranskega političnega sistema. Vrhovni voditelj, ki ga imenuje svet islamskih klerikov, ima najvišjo moč nad vsemi vejami oblasti, sodstvom, mediji in vojsko, vključno z IRGC. Iran sicer voli predsednika – trenutno ta položaj pripada reformistu Masudu Pezeškianu –, vendar ima ta precej omejene pristojnosti in deluje pod vodstvom vrhovnega voditelja. Na iranske volitve vpliva trdi svet varuhov, ki diskvalificira kandidate, če obstaja nevarnost, da bi bili nelojalni voditelju ali revoluciji. Svet varuhov ima pravico veta na zakonodajo, ki jo sprejme parlament, katerega pristojnosti so precej proceduralne.Ajatola Hamenej nadzoruje tudi zunanjo in vojaško politiko države ter revolucionarno gardo, ki kot rimska pretorijska straža brani iranski islamski sistem in je ločena od preostale vojske, ter močne elitne sile Kuds, ki vodijo iranske zunanje operacije na Bližnjem vzhodu. Pod njegovim vodstvom je Iran usposobil, oborožil in financiral mrežo posredniških sil širom Bližnjega vzhoda, ki se razteza od Libanona do Jemna, kar je Teheranu omogočalo, da projicira moč in se sooči s svojimi tekmeci, ne da bi pri tem izzval vojno na iranskih tleh. Tovrstna strategija je v analitskih krogih znana kot "strateška globina", ki pa se je po poldrugem letu spopadov z Izraelom, ki je obglavil iranski kronski dragulj Hezbolah v Libanonu in posredno vplival na padec režima dolgoletnega iranskega zaveznika Bašarja al Asada v Siriji, sesul kot hišica iz kart.Pooblastila vrhovnega voditelja segajo tudi na področje jedrskega programa, zaradi česar je v središču vse hujšega spopada z Izraelom, ki svojo vojaško kampanjo upravičuje s preprečevanjem iranskih jedrskih zmogljivosti. Iranci so sicer večkrat javno izjavili, da je njihov jedrski program namenjen izključno civilni rabi, in zanikali želje po bombi: Hamenej je leta 2003 denimo izdal versko odločbo oziroma fatvo, s katero je jedrsko orožje razglasil za neskladno z islamskimi zakoni.Zapleteno nasledstvo ajatoleHamenej ni več mlad. Aprila je bolni ajatola praznoval 86. rojstni dan, pri čemer krožijo špekulacije o njegovemu nasledniku. Številni poznavalci Irana omenjajo možnost dinastičnega nasledstva, s katerim bi ga nasledil njegov sin Možtaba. V bobnu potencialnih naslednikov je bilo tudi ime nekdanjega iranskega predsednika Ebrahima Raisija, vendar je ta lani umrl v helikopterski nesreči.Pri izbiri naslednika bo najpomembnejšo besedo imela revolucionarna garda, ki bo naredila vse za zaščito svojih političnih in ekonomskih interesov v državi. Poznavalci namreč špekulirajo, da bi prav bitka o nasledstvu lahko bila prva domina v padcu Islamske republike – in ne izraelski napadi –, saj bo prišlo do spopada med tistimi, ki želijo izpodbijati sistem v prid večje svobode, in tistimi, ki ga želijo ohraniti. Vrhovni voditelj je številka ena v Iranu. Pooblastila ima tudi za jedrski program, zaradi česar je v središču vse hujšega spopada z Izraelom - čeprav je jedrsko orožje razglasil za neskladno z islamskimi zakoniČedalje bolj podoben šahu Zgodovinar Ansari svetovni nazor Hameneja primerja z nazorom nekdanjega šaha Pahlavija. "V tem pogledu se Hamenej v marsičem strinja s šahom, saj se zdi, da verjame, da so za vse odgovorni tujci," pove in omeni dilemo Islamske republike, ki si je od začetka obstoja prizadevala, da bi šaha prikazala kot krvoločnega tirana, ki je streljal na mirne demonstrante, hkrati pa je splošno sprejeto, da se danes vede enako.

(PORTRET TEDNA) Ali Hamenej: Vrhovni voditelj, ki se je vse življenje moral dokazovati

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano