V nadaljevanju kolumne preberite:
- Natanko leto dni je od tega, ko me je na predzadnji majski dan prebudilo kratko telefonsko sporočilo "to noč, ob štirih, nas je zapustil naš dragi Boris". Poslala ga je Vera Radić, dobri angel, s katerim je Borisa Pahorja proti koncu njegove dolge, častne, nepopisnih preizkušenj polne hoje skozi stoletje nagradila usoda, da je, ko je začel pešati, seveda fizično, duhovna moč ga ni nikdar zapustila, dostojanstveno in polno preživel zadnja leta.
- Ne vem, ali v tivolskem parku sredi prestolnice, ki se zaradi prenatrpanih cest in še česa drugega vse bolj oddaljuje od slovenskih robov, kdaj kdo postane ob Pahorjevem kipu in se zamisli. Ne nad kipom, ki je, postavljen pisatelju v čast, ko je bil ta še živ, silno buril duhove in puščal v razdvojenosti tudi Pahorja samega, marveč nad pisateljevimi mislimi o usodi slovenstva na robovih.
- Natanko leto dni je od tega, ko me je na predzadnji majski dan prebudilo kratko telefonsko sporočilo "to noč, ob štirih, nas je zapustil naš dragi Boris". Poslala ga je Vera Radić, dobri angel, s katerim je Borisa Pahorja proti koncu njegove dolge, častne, nepopisnih preizkušenj polne hoje skozi stoletje nagradila usoda, da je, ko je začel pešati, seveda fizično, duhovna moč ga ni nikdar zapustila, dostojanstveno in polno preživel zadnja leta.
- Ne vem, ali v tivolskem parku sredi prestolnice, ki se zaradi prenatrpanih cest in še česa drugega vse bolj oddaljuje od slovenskih robov, kdaj kdo postane ob Pahorjevem kipu in se zamisli. Ne nad kipom, ki je, postavljen pisatelju v čast, ko je bil ta še živ, silno buril duhove in puščal v razdvojenosti tudi Pahorja samega, marveč nad pisateljevimi mislimi o usodi slovenstva na robovih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
