Margaret Thatcher je nekoč pripomnila, da je težava socialistov v tem, da jim sčasoma zmanjka tujega denarja. Kaj pa se zgodi, ko bančnikom zmanjka denarja drugih ljudi, kar se utegne zgoditi že kmalu? Nas bo doletel še en katastrofalni finančni zlom ali pa bomo kreativni in bomo služili javnemu interesu na način, ki bi ga Thatcherjeva označila za socialističnega.
Preden predlagam en tak inovativen odziv na grozečo finančno zagato, bi morali razumeti monetarno preobrazbo, ki se trenutno odvija zaradi vztrajnega vzpona stabilnih kovancev (stablecoins). V nasprotju z bitcoinom in drugimi kriptovalutami, ki niso vezane na nič in nihajo kot jojo, stabilne kovance izdajajo zasebne korporacije, ki obljubljajo, da bodo njihovi žetoni zvesto sledili vrednosti ameriškega dolarja.
Za to, da si navadni ljudje, ne le kriminalci, želijo uporabljati stabilne kovance, obstajajo dobri razlogi: omogočajo pošiljanje denarja, zlasti v tujino, na način, ki je cenejši, hitrejši, odporen na ameriške sankcije in zanesljivejši od trhlih medbančnih sistemov sporočanja, kot je SWIFT.
Donald Trump v bistvu iz geopolitičnih, koristoljubnih in ideoloških razlogov privatizira dolarski sistem
Obstaja še več razlogov za to, da nam finančniki vneto ponujajo svoje stabilne kovance: s premikom trgovanja z delnicami, obveznicami, izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi vrednostnimi papirji na svojo blokovno verigo lahko to trgovanje naredijo veliko hitrejše in zanesljivejše. Še več, če bo njihov stabilni kovanec postal prevladujoč, ne bodo imeli v lasti le trga, temveč tudi valuto, v kateri se sklepajo posli, s čimer bodo dobili možnost ustvarjanja velikanskih finančnih dobičkov.
Uvod v naslednji finančni zlom
Toda stabilni kovanci pomenijo uvod v naslednji finančni zlom. Prvič, njihovi izdajatelji so motivirani, da izdajo več žetonov, kot je dolarjev, ki jih hranijo v rezervi za njihovo kritje. In ker izdajatelji stabilnih kovancev velik del svojih dolarskih rezerv hranijo v bankah, bo naval na banke povzročil krizo stabilnih kovancev (množica zahtev za njihovo pretvorbo v prave dolarje), in posledica bo kaskada bančnih kriz. Še več, stabilni kovanci, delnice in obveznice se bodo ujeli v krizno zanko: ko se bo finančno trgovanje preselilo na blokovne verige, ki jih poganja stabilni kovanec, bo naval nanj ogrozil delniški trg in 29 bilijonov dolarjev vredni trg zakladnih menic. Potem je tukaj še globalna negotovost, to povzročajo z dolarji podprti stabilni kovanci, ki jih zunaj ZDA izdajajo podjetja, ki jih ameriški organi po vsej verjetnosti ne bi mogli rešiti, če bi to bilo potrebno.
Kako pomemben je prehod s tradicionalnega monetarnega sistema na to džunglo zasebnih stabilnih kovancev? Ameriški senat je 17. junija sprejel tako imenovani zakon Genius (kongres ga je potrdil ta četrtek, op. ur.). Njegov glavni cilj je uzakoniti in spodbuditi uvedbo stabilnih kovancev. Administracija predsednika Donalda Trumpa v bistvu iz geopolitičnih, koristoljubnih in ideoloških razlogov privatizira dolarski sistem. Ameriško ministrstvo za finance napoveduje, da bodo transakcijske vloge ameriških komercialnih bank (neobrestovani depoziti) v skupni vrednosti 6,6 bilijona dolarjev (kar pomeni 660 odstotkov letnega obrambnega proračuna ZDA) na podlagi zakona Genius prešle na stabilne kovance. To ni nič drugega kot tempirana bomba, ki tiktaka pod temelji naših gospodarstev.
Kakšna je torej alternativa?
Recimo da bi si lahko prebivalci ZDA iz katerekoli trgovine z aplikacijami prenesli digitalno denarnico Zveznih rezerv (Fed). Nato bi lahko prosili svojega delodajalca, da jim plačo nakazuje v to denarnico, ter vanjo celo prenesli denar s svojih komercialnih bančnih računov in izkoristili obrestne mere Feda čez noč in brezplačne transakcije.
Z uporabo iste tehnologije veriženja blokov, ki jo uporabljajo izdajatelji stabilnih kovancev, bi lahko Fed zagotovil, da je vsako plačilo ali prenos popolnoma zaseben, hkrati pa bi lahko vsakdo videl, koliko denarja se skupno pretaka po sistemu, s čimer bi oblastem preprečili, da ustvarjajo nov denar, ne da bi to kdorkoli vedel.
Finančniki ne bodo imeli v lasti le trga, temveč tudi valuto, v kateri se sklepajo posli
To bi bil oče vseh stabilnih kovancev brez kakršnihkoli pomanjkljivosti. Hitrost, učinkovitost in zasebnost bi bile združene z višjo obrestno mero na depozite (v primerjavi s komercialnimi bankami) in zagotovljeno varnostjo, da so vaši digitalni žetoni stoodstotno podprti z ameriškimi dolarji, brez moralnih tveganj ali nevarnosti kriznih zank, ki vplivajo na zasebne stabilne kovance. Poleg tega bi imel ta javni sistem še eno prednost: omogočal bi ustanovitev skrbniškega sklada za vse.
Spomnimo se, da v sedanjem bančnem sistemu minimalnih rezerv komercialne banke ustvarijo veliko več dolarjev na vsak dolar iz vlog, ki jih prejmejo. Toda če ima ameriško ministrstvo za finance prav in bo 6,6 bilijona dolarjev vlog iz ameriških bank že kmalu prešlo na stabilne kovance, se bo celotna ponudba dolarjev izrazito zmanjšala. Zato bi moral Fed znatno zvišati obrestne mere, s čimer bi bankam omogočil, da storijo enako ter s tem zajezijo migracijo in zmanjševanje ponudbe denarja - kar bi bil katastrofalen izid za realno gospodarstvo.
Nasprotno pa Fedu po množičnem prenosu bančnih vlog v njegove denarnice ni treba zvišati obrestnih mer. Vse, kar mora storiti, je, da izračuna, za koliko se zmanjšuje ponudba denarja, in v denarnico vsakega ameriškega prebivalca nakaže znesek, nujen za ohranitev stabilne ponudbe denarja. V bistvu bi Fed v okviru tega novega javnega kripto omrežja, ki deluje kot nova monetarna skupnost, vsem ponudil obsežen skrbniški sklad, ne da bi morala država povišati nove davke ali si izposoditi en sam cent.
Bankirjem ta zamisel nedvomno ne bo všeč. Ker bi jim bil odvzet monopol nad plačili in prihranki, bi jih denarnice Fed prisilile, da delujejo, kot bi morali, torej kot finančni posredniki, ki prihranke enih komitentov spreminjajo v posojila drugim komitentom. Tudi finančni trgi bodo morali za transakcije uporabljati novi žetonizirani dolar Feda, vendar brez pretiranih rent, ki bi jih prejeli, če bi jim dovolili žetonizirani dolar privatizirati. Bankirji in finančniki nam bodo morali zaenkrat ponujati storitve pod pogoji, ki nam dopuščajo, da rečemo ne.
Ta nova monetarna skupnost, vključno z velikim skrbniškim skladom za vse, bi zagotovila, da bi bili tako zaščiteni pred bankirji in finančniki, kot nismo bili še nikoli. Ravno zato o tem ne boste slišali govoriti nobene od večinskih političnih strank, katerih kampanje financirajo predvsem bankirji in finančniki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
