Datum
16. junij 2025 16:00
Ne sme nas presenetiti, da so zadnja žrtev urejanja sveta po ameriški podobi sodniki in sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi slovenska sodnica Beti Hohler, ker je glasovala za priporni nalog za Benjamina Netanjahuja in Yoava Gallanta, državljana zavezniškega Izraela.
V nadaljevanju:
Ob sprejetju zakona o kubanski svobodi in demokratični solidarnosti leta 1996, bolj znan je kot Helms-Burtonov zakon, je ameriški predsednik Bill Clinton dejal: "Ta ukrep ameriškim državljanom omogoča, da tožijo vse, ki razlastijo premoženje na Kubi ali s takšnim premoženjem trgujejo, in prepoveduje takim trgovalcem vstop v ZDA." Gre za prvi ameriški zakon, ki je vpeljal učinek ekstrateritorialnosti, se pravi doseg "ameriške dolge roke" onstran njenih meja.
Še bolj izrazito in grozeče so se ZDA odzvale na začetek delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) leta 2002, v času predsednika Busha ml. Kongres je sprejel tako imenovani zakon o invaziji na Haag. Ameriškemu predsedniku je omogočil, da v primeru, če bi MKS prijelo ali obsodilo ameriške državljane ali državljane zaveznic, uporabi "vsa potrebna sredstva" za njihovo osvoboditev. Če se je leta 2002 ta zakon zdel kot slaba retorika za pomiritev notranjepolitičnih razprav, v času druge Trumpove administracije dobiva čisto drugačen pomen, še posebej v kontekstu napovedi o mogoči priključitvi Grenlandije, Kanade in Panamskega prekopa ...
V nadaljevanju:
Ob sprejetju zakona o kubanski svobodi in demokratični solidarnosti leta 1996, bolj znan je kot Helms-Burtonov zakon, je ameriški predsednik Bill Clinton dejal: "Ta ukrep ameriškim državljanom omogoča, da tožijo vse, ki razlastijo premoženje na Kubi ali s takšnim premoženjem trgujejo, in prepoveduje takim trgovalcem vstop v ZDA." Gre za prvi ameriški zakon, ki je vpeljal učinek ekstrateritorialnosti, se pravi doseg "ameriške dolge roke" onstran njenih meja.
Še bolj izrazito in grozeče so se ZDA odzvale na začetek delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) leta 2002, v času predsednika Busha ml. Kongres je sprejel tako imenovani zakon o invaziji na Haag. Ameriškemu predsedniku je omogočil, da v primeru, če bi MKS prijelo ali obsodilo ameriške državljane ali državljane zaveznic, uporabi "vsa potrebna sredstva" za njihovo osvoboditev. Če se je leta 2002 ta zakon zdel kot slaba retorika za pomiritev notranjepolitičnih razprav, v času druge Trumpove administracije dobiva čisto drugačen pomen, še posebej v kontekstu napovedi o mogoči priključitvi Grenlandije, Kanade in Panamskega prekopa ...