(POGLED) Katerega levičarja in/ali desničarja bomo pa danes skenslali?

Skratka, najprej sem sem zastrigel z ušesi v ponedeljek, ko je eden od zadnjih velikih mednarodnih levičarjev med javnimi razumniki stare šole Tariq Ali — v pogovoru, ki ga je vodil hrvaški filozof Srećko Horvat v okviru Kritičnega kabareta v Cankarjevem domu — omenil berlinski Kongres za Palestino in kako je nemška policija reagirala.Pozneje sem se pozanimal in ugotovil, da je ta vikend v Berlinu res bil — ali bi moral biti — Palästina-Kongress. Konferenca proti izraelskemu genocidu nad Palestinci, ki sta jo pripravili mirovna organizacija Jüdische Stimme in panevropska leva stranka DiEM25. V ozračju političnega zgražanja in medijskih pozivov, da je treba konferenco prepovedati, se je ta v petek še nekako začela. A že v soboto dopoldan jo je policija prekinila. Vstopili so v prostore in izklopili elektriko, da bi preprečili video nagovor palestinskega zdravnika, in prepovedali nadaljevanje kongresa. Kao zaradi požarne varnosti.Prireditev — in prekinitev, resnici na ljubo — je potekala mirno. Dogodek ni bil neka agresivna, kaj šele ekstremistična zadeva. Bilo pa je kar nekaj kolateralnih žrtev neonemške politične korektnosti. Recimo Janis Varufakis, nekdanji grški minister za finance. Tudi iz njegove udeležbe ni bilo nič. Še preden je aktualni generalni sekretar (in eden od soustanoviteljev) DiEM25 — poleg Srećka Horvata, že spet — prispel v Berlin, mu je nemško notranje ministrstvo prepovedalo vstop v državo. Prepovedali so mu tudi nastop po video povezavi.Ah, kje so tisti časi, ko je bil Varufakis na prvi frontni liniji grške dolžniške krize in so ga nekateri duhovitejši Nemci satirično povzdigovali kot polboga in polsuvlakija. Ne brez ironije na svoj račun, seveda. In ja, saj res! Morda pa so se mu samo hoteli maščevati za afero s sredincem, ki ga je Varufakis leta 2013 v Zagrebu bojda pokazal Nemčiji. To je bila totalna zmeda. Še več! Posnetek sredinčenja je morda bil ponaredek ponaredka ponarejenega ponaredka ponaredka.Pri tem se mi je zdelo malo čudno, da noben slovenski medij ni poročal o berlinski konferenci in o Varufakisovem Betätigungsverbotu. No, naši mediji so se zbudili že v torek, ko je belgijska oz. bruseljska policija prekinila politični dogodek. Desničarskega. Ki pa tudi ni bil neka agresivna, kaj šele ekstremistična zadeva. To jim je pa potegnilo.Belgijska policija je v Bruslju prekinila konferenco konservativne asociacije NatCon (National Conservatism). In to sredi nastopa enega od najzaslužnejših Brexit manipulatorjev Nigela Faragea, nekoč evroskeptičnega evropskega poslanca stranke UKIP (UK Independence Party). Kot govorca sta bila predvidena tudi naš madžarski premier in prijatelj Orbán Viktor ter intelektualni klovn in provokator francoske desnice in predsedniški kandidat na volitvah 2022 Éric Zemmour (ki je v torek pač odpadel).Za prekinitev oz. prepoved se je odločil župan bruseljske občine Saint-Josse-ten-Noode, da bi “zagotovil javno varnost”. Pri tem se je skliceval na informacije belgijske Koordinacije za analizo groženj, ki je stopnjo tveganja označila kot “srednjo”.Zaradi prekinitve je nastal še večji vik in krik kot zaradi primera v Berlinu. (Kot rečeno, segel je celo do Slovenije.) Zgrožena sta bila tudi britanski premier Sunak in belgijski De Croo. To je organizatorje opogumilo, da so se pritožili na Conseil d’Étate. In res: Državni svet je županovo odločitev preklical z obrazložitvijo, da “ni dokaza, da bi dogodek ogrožal javni red, in da domneva [da bi ga ogrožal] izvira samo iz reakcij, ki bi jih prireditev lahko izzvala med njenimi nasprotniki”.Aja, še nekaj. Pritožba je bila v enem dnevu rešena. Verjetno imajo belgijski sodniki boljše plače od slovenskih.Zgleda, da se bomo morali sprijazniti, da se bodo diametralno nasprotno misleči v imenu svobode in demokracije vzajemno prepovedovali. Se kenslali. In kaj zdaj? Je prepovedovanje prireditev ali takšnega ali drugačnega političnega zbiranja in izražanja mnenj upravičena? Je to že totalitarizem, kot (nam) radi naprej mečejo desničarji? Ali lahko s čisto vestjo obsojamo ali odobravamo poseg represivnih organov na take prireditve? Je to odvisno od našega političnega prepričanja? Ali od tega, kar nam eni in drugi zborovalci hočejo dopovedati? Ima to kakšno zvezo s pravilnostjo ali primernostjo njihovih stališč? Z njihovo kompetentnostjo? Z njihovo dobronamernostjo? Ali z načinom, kako to razlagajo?Kar zadeva berlinski incident, lahko rečem samo to, da je Nemčija na poti v novi totalitarizem. Totalitarizem s človeškim obrazom, popačenim od politične korektnosti.Denacifikacija je bila tako uspešna, da se bo sprevrgla v svoje nasprotje. S krivdo obremenjeni in s kesanjem zaznamovani narod — ki je bil cela deseletja po vojni eden od najvidnejših evropskih svetilnikov svobode in prepričanja, da je kolektivna nacionalna rehabilitacija mogoča — je prignal namišljeno Gerechtigkeit po svoji moralni meri do skrajnosti.Kaj si mislim o tej novi nemški diktaturi — ki se ima, na čelu z nakladanjem o antisemitizmu, za zgled evropske državljanske zavesti — ni nepovezano z mojim prepričanjem, da bi EU z Nemčijo vred morala nekaj storiti, da Izrael preneha z genocidom v Gazi. Ravno zaradi svoje preteklosti bi morala Nemčija biti zastavonoša te ideje.Orbán, Farage in Zemmour so politiki, ki jih zaradi njihovega paradiranja pod dežnikom svobode izražanja in odprtega diskurza preziram. Moj problem z novodobnimi desničarji — tudi s slovenskimi — je v tem, da so javni diskurz tako degradirali, da se jim zdaj zdi, da se smejo priglašati k debati kot enakopravni udeleženci.In kakor hitro ima kdo nekaj proti temu, je to že nedemokracija. Kakor da bi oni s svojim mnenjem nekaj prispevali k demokraciji. Jemljejo si besedo — in mi jim jo dajemo — samo zato, ker jim po neki družbeni konvenciji svobode pripada.Ali mi torej mora biti žal, če v Bruslju policija skensla ali hoče skenslati zborovanje ljudi, ki (mi) nimajo kaj povedati? Ki hočejo nekaj povedati samo zato, ker imajo pravico, da nekaj povejo? Tako kot vsi drugi?Nacionalistično konservativna desnica in podobne baže alt-right populisti so reakcija na levičarsko zaostrovanje. Posledica prebujenstva. Človek človeku woke. V odsotnosti bolj jasnih in trdnih, predvsm pa oprijemljivih socialnih, političnih in ekonomskih konceptov enakopravnosti in tolerance, človekovih pravic, mirovništva, pravičnosti, podjetnosti in solidarnosti, blaginje — kar se postsocialistični socialdemokraciji vse bolj in bolj sesuva — so se levičarji všečnosti na ljubo radikalizirali in fokusirali na postranske, osebne, individualne parametre družbe, ki grejo na roko posameznikom, anonimno množico in amorfno skupnost pa odbijajo.Orbán, Farage in Zemmour so odgovori na te nebuloze. Še bistveno bolj nebulozni, ampak brez teh prvih nebuloz jih sploh ne bi bilo.Tako je tudi v Sloveniji. Nekateri norci tudi tu naskakujejo oblast. Tako kot v Bruslju. Nimamo pa še norcev — ne ta hip, čeprav smo jih že imeli —, ki bi oblast varovali pred pametnejšimi. Vsaj ne s policijo. Kot v Berlinu.Potihem upam, da se bo našel župan, ki bi Grimsu v svoji občini odrekel gostoljubje v kulturnem ali gasilskem domu. Če je že v Polzeli smel odpredavati svoje. Ker svet, v katerem se Grims podaja na prosvetiteljsko turnejo o “kulturnem marksizmu”, “uničevalcu zahodne civilizacije”, da bi se zoperstavil “zlu nevladnih organizacij in levičarskih politik”, je iz tira. Kako ga utiriti nazaj? * Kolumna je bila v dveh delih objavljena na Fokuspokusu. Preberete lahko tukaj in tukaj. Potihem upam, da se bo našel župan, ki bi Grimsu v svoji občini odrekel gostoljubje v kulturnem ali gasilskem domu

(POGLED) Katerega levičarja in/ali desničarja bomo pa danes skenslali?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano