(POGLED) Kaj nas čaka jeseni

Mene čakajo pravzaprav kar dobre reči. Če bo šlo vse po sreči, še drugi del dopusta. Potem pa še nekaj mesecev tako imenovanega sobotnega leta. Ki bi nam na univerzi - kot pove že beseda moralo pripadati vsakih sedem let. Kar se seveda ne zgodi. Dogaja se to, da si ga je treba izboriti. Ga vnaprej oddelati. In če imaš veliko sreče, ga morda res dobiš. Po sedemintridesetih letih delovne dobe ga bom zdaj dobila tretjič: prvič sem ga dobila nekaj mesecev za pisanje doktorata. Drugič takrat, ko sem bila kot Fulbrightova štipendistka leto dni v ZDA. No, zdaj bo tretjič. Kar pomeni, da se imam česa veseliti.Toda vprašanje, kaj nas čaka jeseni, ni povezano z mojimi osebnimi načrti. Ampak s tem, kaj se nam kot družbi obeta jeseni. Odgovor na to vprašanje je jasen. In ni ravno razveseljiv.Povedano na kratko: obeta se nam ponovitev lanskega scenarija. Epidemija covida. Veliko število bolnih in umrlih. In najverjetneje zaprtje družbe. Možne so manjše modifikacije. Odvisno od tega, kako bodo ravnale druge evropske države. In EU. Ki jih slovenska vlada tako rada posnema. Če ji to ustreza. Drugače pa seveda ne.Prvo, kar nas bo zanesljivo doletelo, je to, da bo vlado val epidemije spet našel nepripravljeno. Spet bomo soočeni z dnevnim improviziranjem vlade. Spet bomo videli, da vlada ni uporabila poletnih mesecev, da bi razdelala smiselne in utemeljene strategije. V množini. Ne v ednini. Ker bi jih morala imeti več. To pa zato, ker ne moremo povsem natančno vedeti, kaj se bo dogajalo med novim valom. Čeprav bi se iz preteklosti lahko kaj naučili.Drugi razlog, da bi vlada morala imeti več razdelanih scenarijev, pa je povezan s tem, da gre prepričevanje ljudi, naj sledijo njenim ukrepom, vladi zelo slabo od rok. Zdi se, da je glede zaupanja ljudi v vladne ukrepe letos stvar še slabša kot lani. Jeseni bo verjetno še manj ljudi menilo, da vlada ve, kaj dela.Vlada ima zelo nizko podporo državljanov in državljank. In ker se bližajo volitve, je jasno, da bo glede korone počela samo tisto, kar ji bo v volilnem smislu najbolj koristilo. Ne glede na to, kaj bo rekla stroka. Ne glede na to, kaj zdaj že vemo o koroni kot družbenem procesu. Ne glede na to, kar zdaj že vemo o vedenju ljudi v koroni. Ne glede na socialno racionalnost ukrepov. Ne glede na človeške žrtve. Itd.Poleg tega bo vlada flikala korona ukrepe tako, da bi imelo gospodarstvo - beri: kapital - čim manjšo škodo. In čim večje koristi. In to ne glede na vse druge škode in koristi.Slovenija je čudna dežela. V njej se korona na delovnih mestih sploh ne širi. Širi se med petkovimi protesti na prostem! Ali povedano drugače: vlada bo korona ukrepe sprejemala prvenstveno glede na ekonomsko in politično logiko, ne pa socialno. Tako da bi sama vlada in gospodarstvo čim manj trpelo. Da bi poleg vlade čim manj trpele tiste gospodarske panoge, s katerimi ima vlada strateške načrte. Ki jih personificira Počivalšek.Kar zadeva ostala področja, pa vlada ne kaže interesa, da bi za njih razdelala strateške korona vizije. To nas ne sme čuditi. Vlada ni imela strateških vizij niti takrat, ko ni bilo korone. Zdaj je s strateškimi vizijami še manj sreče kot prej.Da bomo spet deležni nove porcije improvizacij, je torej jasno. Ministrica za šolstvo in minister za zdravje navsezadnje že zdaj klatita neumnosti o tem, kako naj se čim več ljudi cepi, da bomo lahko jeseni normalno odprli šole.Glede na to, da je vlada maja in junija porabila kar nekaj časa, da nas je naučila izračunati, koliko časa je potrebno, da z dvema cepljenjema pridobiš imunost, je seveda vsem - razen obema ministroma - jasno, da je nekaj tednov premalo časa, da bi s cepljenjem lahko zagotovili stanje, ki bi omogočalo normalno odprtje šol.Zato se oba ministra javno smešita z izjavami o tem, da bo samo primerna precepljenost omogočila odprtje šol. Ne. Ne bo. Osnova za odprtje šol - in vsega drugega - bo politična kalkulacija. Kar smo se prav tako že naučili.Ker se nam obeta novi, latinskoameriški sev, ki je menda še bolj nevaren in še bolj kužen od doslej znanih, je jasno, da bomo končali v zaprti državi. In da bomo tako kot lani pred božičem in novim letom dobili kakšno nagrado. Ki pa bo kot že vemo spet sprožila novi val korone. In tako bomo že v letu 2022.Strokovno gledano imamo torej opraviti s kroničnim stanjem družbene anomije. Vrednotne in normativne vezi med člani družbe so se izgubile. Drug drugemu postajamo vedno bolj očitno ne samo konkurenti in tekmeci - kar je veljalo že za predkoronske čase -, ampak ogroževalci in sovražniki. Razmere so idealne za nedemokratične voditelje in nedemokratične politike. Ki jih seveda niti pri nas niti v Evropi ni več treba iskati. So že tu. In to v prvih vrstah.* Kolumna je bila najprej objavljena v Fokuspokusu.

(POGLED) Kaj nas čaka jeseni

Dr. Vesna V. Godina, socialna antropologinja

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano