Slovenija in Slovaška sta si podobni v mnogih ozirih. Poleg tega, da ju družijo zelo podobna zgodovinska izhodišča, sta v zadnjih treh desetletjih, po osamosvojitvi, ubirali zelo podobna politična pota. Nazadnje marca leta 2018, ko sta na isti dan odstopila slovaški in slovenski premier, in ponovno v teh dneh. Obema državama se skoraj sočasno obeta sprememba oblasti, ki je v obeh okoljih dokaj redek pojav.
Kar pomembna razlika je sicer v tem, da bo nova slovaška vlada nastala na podlagi skoraj plebiscitarne zmage opozicije na sobotnih parlamentarnih volitvah, ki bi bila še izrazitejša, če nekaj dosedanjih opozicijskih strank ne bi za las zgrešilo parlamentarnega praga. Večno vladajoča in na papirju socialdemokratska, toda v bistvu konservativna Smer je prepričljivo izgubila primat, obe njeni koalicijski partnerici pa sta odfrčali iz parlamenta. V Sloveniji novo vlado sicer prav tako omogoča volilni izid iz junija leta 2018, a je opozicijska SDS tedaj dosegla samo prepričljivo relativno večino in ni mogla preprečiti oblikovanja koalicije proti sebi.
Janša nastopa svoj mandat v senci kaotičnega brodoloma Šarčeve vlade, ki ga je njen kapitan v precejšnji meri zapečatil kar sam
