Datum
3. november 2025 16:00
Pred dobrima dvema letoma sem bil povabljen na konferenco v Washingtonu, kjer smo razpravljali o tem, kako rešiti liberalno demokracijo. Pred menoj je nastopil Francis Fukuyama, avtor slavne teze o koncu zgodovine – ki pa ni najbolje prestala preizkusa časa. Izrazil je globoko zaskrbljenost nad stanjem demokracije v ZDA, nato pa dodal, da je situacija v Evropi bistveno drugačna in zato ni razloga za paniko.
V svojem odzivu sem povedal vic o Hasu, ki je med vojno našel zatočišče na Švedskem, medtem ko je Mujo ostal v Bosni.
»Kako je na Švedskem?« ga vpraša Mujo po telefonu. »Eh, Švedi so leta za nami,« odgovori Haso.
»Kako to misliš – leta za nami?«
»Mir, sožitje, vsi se imajo radi.«
Prisotne sem nasmejal do solz. Vse – razen Fukuyame.
Od takrat se je na obeh straneh Atlantika marsikaj spremenilo – večinoma na slabše. Vprašanje, ali Evropa res še vedno »zaostaja« za ZDA, ni več retorično in še manj smešno.
V svojem odzivu sem povedal vic o Hasu, ki je med vojno našel zatočišče na Švedskem, medtem ko je Mujo ostal v Bosni.
»Kako je na Švedskem?« ga vpraša Mujo po telefonu. »Eh, Švedi so leta za nami,« odgovori Haso.
»Kako to misliš – leta za nami?«
»Mir, sožitje, vsi se imajo radi.«
Prisotne sem nasmejal do solz. Vse – razen Fukuyame.
Od takrat se je na obeh straneh Atlantika marsikaj spremenilo – večinoma na slabše. Vprašanje, ali Evropa res še vedno »zaostaja« za ZDA, ni več retorično in še manj smešno.