Volitve si bomo zapomnili po tem, da je največja opozicijska stranka odšla na volitve s programom, ki omogoča sprejetje pokrajinske zakonodaje, največja pozicijska stranka pa ni imela zaveze, ki bi omogočala državljanom sodelovanje na drugem nivoju lokalne samouprave, kot imajo to urejeno v vseh drugih državah EU. Pri reševanju tega problema v Sloveniji velja omeniti, da je Državni svet Republike Slovenije sprejel predlog zakonov s področja ustanovitve pokrajin v Sloveniji, da bi državljani lahko učinkovito upravljali državo. Ker pa sam nima pristojnosti sprejemanja zakonov, jih je poslal v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije pa jih je zavrnila.
Vsi, ki se spoznajo na nogomet, vedo, da je v moštvu med napadalci in branilci zvezna vrsta, podobno, kot ima država Vatikan v Rimu kurijo, med kurijo in župnijo pa imajo za obvladovanje države škofije. Tudi Evropska skupnost je našo državo z uredbo razdelila na državo, dve kohezijski regiji in dvanajst razvojnih regij. Sami smo nato Slovenijo razdelili na 212 občin. Pri nas smo zaradi tega, da smo lahko črpali evropska sredstva, začasno sprejeli Zakon o skladnem regionalnem razvoju kot mašilo za nesprejeti zakon o pokrajinah, ki odločanje o sredstvih prenaša na kohezijske svete, ti pa so le administrativna telesa ministrstev in ne politična, kot je to v vseh sosednjih državah. Ta začasni korak povzroča, da država tone v razvoju, in omogoča idealne razmere za korupcijo.
Omenjena dejstva botrujejo spoznanju, da je država Slovenija politično truplo, ker nima med glavo upravljanja države z dvajsetimi ministrstvi in državnim zborom ničesar, kar bi jo povezovalo z 212 župani in občinami v organsko celoto. Manjkajo ji srce in pljuča v obliki pokrajin, ki bi oskrbeli telo z energijo razvoja in hkrati nadzirali razrast korupcije, ki se z usihajočim razvojem bohoti v naši strogo centralizirani državi. S tem politiki Slovenije dajejo jasen signal sosednjim državam, da se brez pokrajin v državi lahko pasejo na njeni ekonomski ranljivosti. Brez pokrajin, to je srca in pljuč države, vodilni slovenski politiki soustvarjajo državo brez ustvarjalne energije in srčne povezanosti državljanov. Zato pa mnogo politikov pod dežnikom centralizma seje semena razdora in sovraštva, ki dušijo radost bivanja v nerojenih pokrajinah v Raju pod Triglavom.
Sredstva javnega obveščanja so bila, razen časopisa Večer, ohromljena, da bi poročala o državotvornem problemu ustanavljanja pokrajin v času volilne kampanje, saj jim je skriti gad centralizma v strankah to onemogočil. Dvajset let speča zahteva 143. člena Ustave Republike Slovenije je bila za njih drugorazredna ali s strani lobijev prepovedana tema.
Prenovljene politične stranke po volitvah, ko so ozaveščeni volivci izločili poslance, ki so med mandatom izdali svoje volivce s prehodom v drugo stranko, imajo z ustavo jasno začrtan cilj. Uresničiti morajo 143. člen ustave in s tem odpraviti še zadnji državotvorni problem države, to je, z zakonom morajo ustanoviti pokrajine. S tem dejanjem se bo izvoljena množica poslancev vpisala med državnike.
Žal pa ugotavljava, da nobena politična stranka ali skupina strank državnega zbora v nastajanju nima tega cilja, da bi se v novi koaliciji zavezali k uresničitvi 143. člena ustave
Žal pa ugotavljava, da nobena politična stranka ali skupina strank državnega zbora v nastajanju nima tega cilja, da bi se v novi koaliciji zavezali k uresničitvi 143. člena ustave. To kaže na to, da volivci nismo izvolili poslancev, ki se zavedajo svojih z ustavo naloženih dolžnosti, da bi državi pognali novo kri po žilah in nas rešili pretirane centralizacije in strankokracije. Pričakovala sva, da bodo ustvarjali državo, v kateri bi z radostjo bivali, ne pa živeli v nenehnem sejanju sovraštva in razdora med državljani.
Poslanci v preteklosti so dokazali, da znajo povezati državljane pri ustvarjanju države, levi in desni blok pa ne znata prestopiti meje do sodelovanja na državnem nivoju. Nismo več v času druge svetovne vojne, imamo svojo državo in njej moramo posvetiti vso pozornost in energijo, da nas bo povezovala in omogočala pogoje, da bomo vsi državljani lahko pomagali pri vodenju države tudi na drugem nivoju lokalne samouprave. Napočil je čas, da novoizvoljeni poslanci ter državnozborske politične stranke to dojamejo in se za uresničitev vsebine 143. člena Ustave Republike Slovenije povežejo v državotvorno koalicijo. Od vas poslancev pričakujeva, da boste presegli ozke strankarske okvirje in s sprejetjem pokrajinske zakonodaje pognali nov smisel bivanja v naši edini in lepi državi Sloveniji.
