V domovanju, izoliranem z naravnimi materiali, bi si zobe krtačili z leseno zobno ščetko in si nohte lakirali z lakom iz alg. V službo bi se sprehodili v športnih copatih iz rastlinskih materialov, kosilo pa bi nosili v vrečki iz plastike na biološki osnovi in ga pojedli z vilicami, izdelanimi iz koruze. Naši kmetje bi hrano pridelovali z uporabo bioloških gnojil, tovarne bi proizvajale trajnostno embalažo s konopljo, v baterijah pa bi uporabljali lesno celulozo. Vsak od teh predmetov in materialov bi bil enako učinkovit in zanesljiv kot alternative na osnovi fosilnih goriv. Vsak od njih bi bil po svoji zasnovi krožen in podnebju prijazen. In kaj če bi lahko dosegli vse to, ob tem pa še podprli podeželske skupnosti, zagotovili kakovostna delovna mesta in zeleno rast ter hkrati zmanjšali naš ogljični odtis?
Vse to je veliko bolj dosegljivo, kot se zdi, in sicer po zaslugi biogospodarstva, inovativne rešitve za problem fosilnih goriv, ki jih moramo čim prej opustiti. Biogospodarstvo Evropske unije je leta 2023 ustvarilo 863 milijard evrov, kar predstavlja 5 % BDP EU, in podpiralo več kot 17 milijonov delovnih mest. Vendar je njegov potencial še veliko večji. EU ima dobre pogoje, da prevzame vodilno vlogo v svetovnem biogospodarstvu z znanostjo in inovacijami kot gonilom, opiranjem na lastne naravne vire in surovine ter s podporo našega enotnega trga. Več kot dve tretjini držav članic EU se je zavezalo nacionalnim strategijam za biogospodarstvo.
Slovenija namerava razvijati svoje biogospodarstvo in je ukrepe že vključila v različne nacionalne načrte, tudi za kmetijstvo in prehrano. Podpreti želimo več prebojev, da bi dosegli preskok od inovacij do rasti. Cilj nove strategije EU za biogospodarstvo je dati krila tej rasti. Sodelovali bomo s kmeti, gozdarji in drugimi malimi podjetji, da bi premostili vrzel med laboratorijem in trgom ter zamisli privedli do industrijske resničnosti. Strategija bo zagotovila trden finančni ekosistem, ki bo združeval javne in zasebne naložbe. Zagotovila bo tudi regulativno jasnost s preprostimi in skladnimi pravili, ki bodo pospešila izdajanje dovoljenj za inovativne rešitve.
Evropa mora negovati sektorje, ki temeljijo na bioloških rešitvah in imajo največji potencial za gospodarsko rast in okoljske koristi. Vendar mora to rast voditi trdna zavezanost trajnostnosti. Evropske gozdove, tla in druge ekosisteme moramo upravljati preudarno in v okviru ekoloških omejitev. Ob stremljenju po zeleni rasti ne smemo pozabiti na trajnostno prihodnost. To pomeni, da se mora biogospodarstvo boriti proti izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju.
Za to je potreben tudi močen poudarek na krožnosti in boljši uporabi odpadne biomase, kot so organski odpadki ali kmetijski ostanki, na primer žitna slama ali žagovina. Namesto da jih zavržemo, bi jih lahko uporabili kot gnojilo za pridelke, hrano za živali ali osnovo za biomateriale. Odpadki lahko postanejo bogastvo in Evropi pomagajo, da z manj primarnimi viri ustvari večjo vrednost.
Biogospodarstvo lahko poveča evropsko blaginjo in našo konkurenčno prednost. Prav tako bo zmanjšalo našo odvisnost od ranljivih svetovnih dobavnih verig in surovin iz drugih držav. Zame je biogospodarstvo odločilni steber evropskega projekta za vzpostavitev strateške avtonomije in boj proti podnebnim spremembam ter vsedružbena naložba v naše podeželske skupnosti in regije, okolje in ekosisteme ter predvsem v našo prihodnost. Pomislite na to v vsakdanjem življenju, ko vas obdaja nešteto izdelkov iz fosilnih goriv, in si predstavljajte čistejšo, bolj trajnostno in odpornejšo Evropo.
