Župani petih haloških občin - Podlehnika, Majšperka, Vidma, Cirkulan in Zavrča - so konec marca podpisali skupno izjavo, v kateri so izrazili nasprotovanje vetrnim elektrarnam v Žetalah in Rogatcu. Kot so poudarili, niso nasprotniki obnovljivih virov energije, a zastavljeni projekt bi morali podrobno pregledati, kar po njihovem mnenju ni bilo storjeno. Razloge proti so strnili v pet točk, ob tem izrazili dvom v ekonomsko in energetsko upravičenost projekta in ponudili tudi alternativo vetrnicam - priložnost vidijo v geotermalni energiji. 

Vključena bi morala biti "širša prizadeta skupnost"

Od takrat, ko so se podpisali pod izjavo, se je razprava o vetrnih elektrarnah v Žetalah in Rogatcu še zaostrila. Spomnimo, da je po 27 letih vodenja občine Žetale svoj odstop napovedal župan Anton Butolen, ki se do projekta sicer ni opredelil. Žetale so pred kratkim tudi zapustile skupno znamko haloških občin Visit Haloze, saj turizem, tako Butolen, v občini ni dobro razvit.

Pet haloških županov je sedaj sklicalo še novinarsko konferenco, na kateri so ponovili svoje pomisleke in se odzvali tudi na očitke, da zato, ker nobena od haloških občin z izjemo Žetal ni stranka v postopku in ker vetrne elektrarne, če bodo stale na vrhu Maceljske gore na meji med občinama Žetale in Rogatec, ne bodo v njihovih občinah, niso pristojni, da se oglašajo. Ravno to je ena izmed petih točk, pod katere so se podpisali. Menijo namreč, da bi morala biti priprava načrta zasnovana širše, ob občinah, v katerih bi vetrnice stale, si želijo, da bi bila vključena tudi “širše prizadeta skupnost”, česar trenutna zakonodaja sicer ne predvideva, kar ocenjujejo kot pomanjkljivost. Prav tako menijo, da se je med prebivalci pojavilo veliko dvomov, kot župani pa dotlej niso jasno izrazili svojega mnenja. "Upamo, da ga bo slišalo vsaj 15.000 prebivalcev občin, ki jih zastopamo."

Ob tem še navajajo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo naravne krajine Haloz, prinesle manjši turistični potencial regije, gradnji nasprotujejo tudi zaradi bližine naravno zaščitenih območij in kulturne krajine, pri čemer imajo v mislih zavarovani gozd Belinovec in Donačko goro, ter zaradi bližine naselij. 

Ni prvič, da župani niso enotni

"Ne želimo se vtikati v druge občine. Največ vpliva bodo imeli občani in občanke obeh občin. Toda če bomo posegli v nacionalno zaščiteno pokrajino Haloze, smo v to vključene vse haloške občine, zato je prav, da se oglasimo," je na novinarski konferenci povedal župan občine Podlehnik Sebastian Toplak. "Da imamo drugačno mnenje kot druga dva kolega župana, ne pomeni, da z županoma ne sodelujemo, prav tako ni prvič, da nismo enotni," je še dodal Toplak. Podlehniški župan meni, da bi gradnja vetrnih elektrarn posredno vplivala na občino Podlehnik še na druge načine. Preko občine bi namreč šlo veliko transporta, o čemer jih, tako Toplak, nihče ni obvestil. Ob tem je še dodal, da po njegovem mnenju analize vidnosti elektrarn niso dovolj široko zajete. Vetrne elektrarne bi bile vidne vse do Maribora, kar pomeni, da bi bil obseg prebivalcev, ki jih bo videl, večji od predvidenega.

Majšperški župan Sašo Kodrič je prepričan, da se morajo župani znati opredeljevati. "V naši občini si desetletja prizadevamo za širitev manjših zazidljivih območij, za razpršeno gradnjo, tja že vrsto let vlagamo sredstva za infrastrukturo, pa je to onemogočeno, prebivalci naletijo na zaprta vrata. Tovrstni posegi v haloško naravo pa se lahko zgodijo. V tem vidim razkorak."

Brane Kolednik, župan Vidma, meni, da so Haložani zaskrbljeni, da se bodo elektrarne širile v druge občine. "Gre za mejno območje, predstavljajte si, da tak projekt izvede Hrvaška. Vedno nam dajo stvari na mejo, rob občine: podobno je bilo pri strelišču, daljnovodu, Ptujskem jezu. V Halozah veliko vlagamo v področje turizma, zagovarjamo mirnost in neokrnjeno naravo, zaradi česar so se v zadnjem času k nam ljudje spet začeli priseljevati." 

"Bojimo se, kaj bo s preostalim delom Haloz"

Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je opozorila, da je 89 odstotkov njihove občine del območja Natura 2000, ki omejuje posege v okolje. Meni, da takšna degradacija haloškega okolja, ki bi jo prinesle elektrarne, za prihodnost pomeni, da jih tudi glede postavitve sončnih elektrarn nikomur več ne bo treba vprašati in da se bodo postavile na območjih, kjer bo za to interes. 

"Čeprav smo mi od Žetal krepko oddaljeni, zagotavljam, da s kateregakoli hriba v Cirkulanah vidite Donačko goro, Macelj in Resenik. Če je možna degradacija v takem okolju, se bojimo, kaj bo s preostalim delom Haloz. To ni dobra popotnica za naše ljudi. Ne pristajam na to, da Haložani zavračamo investicije, ko se pokažejo. To investicijo zavračamo, ker ne želimo pustiti slabe popotnice tistim, ki prihajajo za nami. Treba je razmisliti tudi glede skladiščenja in recikliranja vetrnih elektrarn. Ko boš pogledal z Donačke gore na južno stran, boš namesto Maclja videl elektrarne. Vsi smo varuhi narave. Ekonomski interes ne sme prevladati nad naravo," je bil jasna županja. 

Župani bodo s sklepi seznanili pristojni ministrstvi, s katerima si želijo sestanka. Rok za pripombe je bil sicer podaljšan do konca aprila. Po preteku roka bo imelo ministrstvo za naravne vire in prostor čas 60 dni, da odgovori na poslane pripombe, ob tem pa mora pridobiti tudi mnenja zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in drugih institucij, ki so pristojne za oceno projekta.