Dosedanji župan Žetal Anton Butolen, ki je občino vodil od njenega nastanka, torej 27 let, je odstopil konec avgusta letos. Razlog so bile razprtije v občini zaradi vprašanja postavitve vetrnih agregatov na vrhu Maclja, kar je v občinah Žetale in Rogatec.
Občinska volilna komisija je objavila rokovnik nadomestnih volitev. 23. oktobra se izteče rok za oddajo kandidatur, če občan kandidira na pobudo volivcev, mora zbrati najmanj 15 podpisov. Predčasno glasovanje bo potekalo na sedežu Občine Žetale 19. novembra, redno pa 23. novembra. Če v prvem krogu kandidat ne bo izbran, bo sledil drugi krog nadomestnih volitev, ki bo 7. decembra.
Do izvolitve nadomestnega župana občino Žetale začasno vodi podžupan Matjaž Kopše, ki je tudi najverjetnejši kandidat za nadomestnega župana. Možnosti za kandidaturo ni zavrnil. Kopše je že večkrat javno povedal tudi stališče glede vetrnic, ki so razdvojile občino. "Moje stališče je, da nisem proti vetrnicam, jih pa ne podpiram za vsako ceno. Mnenje občinskega sveta je v tej sestavi podobno. Skupnega sklepa proti vetrnicam v občinskem svetu ne bomo sestavili," je denimo povedal po koncu izredne seje, kjer je Butolen svetnike seznanil z odstopom. Ali se bo pojavil še kakšen kandidat, za zdaj ni jasno. V Civilni iniciativi proti vetrnicam so sicer že večkrat povedali, da niso politična organizacija in je njihov namen le varstvo narave in zdravja ljudi.
Spomnimo, da se tako dosedanji župan kot vsi svetniki do projekta nikoli niso jasno opredelili, Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam pa je od župana večkrat zahtevala sestanek, ki ga ni dobila. Dravske elektrarne Maribor, ki so investitor v projektu vetrnega parka Žetale - Rogatec sicer načrtujejo pet vetrnih agregatov do višine 220 metrov. Dve bi stale v Žetalah, tri pa v Rogatcu. V primeru izgradnje vetrnic bosta obe občini dobili denarno nadomestilo - občina Rogatec 4,2 milijona evrov, Žetale pa 2,8 milijona. A v iniciativi opozarjajo, da gre za prevelik poseg, saj bi to za zmeraj spremenilo podobo krajine, hkrati gre za območje ob pragozdu, izviru reke Sotle in Nature 2000. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje je v mnenju zapisal, da imajo zadržke pri umeščanju takšnih vetrnic. Predvidena nazivna moč za eno je namreč sedem megavatov, tako velikih vetrnic pri nas še ni. "Take vetrnice običajno stojijo na odprtem morju ali zelo daleč od naseljenih območij. Tukaj bi bile od najbližje hiše oddaljene manj kot 500 metrov," opozarjajo v iniciativi. Projektu nasprotujejo tudi župani vseh haloških občin.
