Državno prostorsko načrtovanje VE Rogatec - Žetale, kjer načrtujejo pet vetrnic do višine 220 metrov, je trenutno v fazi priprave stališč do pripomb javnosti po izvedeni javni objavi okoljskega poročila, študije variant, predloga Uredbe o DPN in vseh spremljajočih strokovnih podlag. Pripombe so zainteresirani lahko podali do konca aprila, a odgovorov za zdaj še niso prejeli. Sprva je bil rok za odgovore predviden junija, kasneje septembra, a do danes stališč pristojni še niso podali.
"Izdelava stališč se bo zaključila, ko bodo odgovori usklajeni z odločbo informacijske pooblaščenke in zakonodajo, ki je trenutno še v postopkih sprejemanja," so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Medtem je ministrstvo za zdravje na projekt podalo negativno mnenje. Kot so zapisali, so pri tem mnenju sledili strokovnemu predlogu NIJZ, saj okoljsko poročilo za Državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Rogatec ni ustrezno in ne omogoča presoje vplivov na okolje s stališča varovanja zdravja ljudi.
Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je okoljsko poročilo treba dopolniti za področje varstva pred hrupom, saj so vetrne elektrarne vir hrupa s posebnimi lastnostmi oziroma načinom delovanja, zato je treba določiti dodatne kazalnike za hrup in upoštevati strožje mejne vrednosti od Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Te zahteve bi omogočile, da se v primeru čezmerne obremenitve delovanje naprave lahko prekine in s tem zaščiti zdravje ljudi.
Po mnenju NIJZ je glavni in edini res učinkovit omilitveni ukrep za zaščito zdravja oddaljenost od bivališč, saj v območju oddaljenosti do 1000 metrov živi 44 prebivalcev. Za te prebivalce ne morejo izključiti možnosti, da bo hrup vetrnih elektrarn vsaj občasno povzročal motnje v bivalnem okolju.
Priporočena mejna vrednost SZO iz leta 2018 je za dolgoročno povprečno raven hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času (Ldvn) 45 dBA. Na podlagi mnenja NIJZ se za dolgoročno povprečno raven hrupa v nočnem času (Lnoč) priporoča mejno vrednost 40 dBA, da se lahko zaščitita kakovost spanja in zdravje ljudi.
V območju oddaljenosti do 1000 metrov živi 44 prebivalcev.
Spomnimo, da je NIJZ že pred časom podalo tudi načelno mnenje glede primernosti oddaljenosti vetrnih agregatov od bivališč, ki pa sicer ni vezano na ta konkreten projekt. Tam so zapisali, da zagovarjajo stališče, da morajo biti vetrnice od bivališč oddaljene vsaj za štirikratno višino vetrnice. Hkrati so pojasnili, da tudi za zdaj ni študij, ki bi obravnavale vpliv na zdravje tako velikih vetrnic z močjo, večjo od 5 megavatov. "Do zdaj znane epidemiološke študije obravnavajo predvsem vetrnice do 3 MW moči. V novejšem času smo sicer zasledili tudi študijo za vetrnice do 5 MW. Nikoli pa še nismo zasledili študije, v kateri bi bili ocenjeni vplivi na zdravje za vetrnice z večjo močjo od 5 MW. Tudi ni znano, da bi bilo postavljeno polje takih vetrnic na kopnem. Večje vetrnice se v okolje postavljajo predvsem tam, kjer jih je možno postaviti na morju, daleč stran od bivalnega okolja. NIJZ ima torej zadržke pri ocenjevanju umeščanja v prostor za vetrne elektrarne nad 3 MW v slovenskem prostoru. Za vetrnice do 5 MW predlagamo upoštevanje previdnostnega načela, za oceno vetrnic nad 5 MW pa bi potrebovali nove znanstvene dokaze glede vplivov na zdravje ljudi. Zato za zdaj ne podpiramo postavitve takih vetrnic v slovenskem prostoru," so v mnenju zapisali aprila letos.
