Konec aprila se je zaključila javna obravnava projekta vetrnih elektrarn v Rogatcu in Žetalah, ki je bila po burnem odzivu prebivalstva po javni razgrnitvi podaljšana za mesec dni. Na pristojnem Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) smo preverili, koliko pripomb so prejeli in kakšna je njihova vsebina.
Spomnimo, da je projekt vetrnih elektrarn predviden na Maceljski gori na meji med občino Žetale in Rogatec, investitor so Dravske elektrarne Maribor (DEM). Dve 220 metrov visoki vetrnici bi stali v Žetalah, tri pa v Rogatcu. Kot smo že poročali, lokalno prebivalstvo opozarja, da o razsežnostih projekta niso bili zadostno obveščeni.
Iz MNVP so sporočili, da so prejeli približno 250 dopisov s pripombami. Ministrstvo naj bi sicer zdaj imelo dva meseca časa za pripravo odgovorov, vendar so pojasnili, "da bo časovnico za pripravo odgovorov mogoče izdelati po pregledu vseh pripomb in razporeditvi po vsebinskih sklopih ter po posredovanju pristojnim strokovnjakom, ki bodo pripravili odgovore."
Kot so pojasnili, nekateri v dopisih le na splošno nasprotujejo rabi vetra za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, tisti, ki so bolj konkretni, pa opozarjajo na vplive zaradi hrupa, na vizualno izpostavljenost, na negativne vplive na netopirje, gozd in divjad. Pojavljajo se tudi dvomi o rentabilnosti investicije in zahteve po izplačilu rent in odškodnin posameznikom. Veliko pripomb je tudi na ureditev transportne poti v času gradnje.
Ko bodo na MNVP pripravili odgovore in zavzeli stališča do pripomb, bodo dopolnjene tudi strokovne podlage in predlog državnega prostorskega načrta.
Zeleni Slovenije, s predsednikom Andrejem Čušem na čelu, so pred dnevi tudi pozvali, naj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nemudoma preišče morebitne koruptivne prakse v delovanju Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in z njim povezanih družb. Kot so zapisali, po njihovi oceni obstajajo resni sumi, da so v ozadju projektov umeščanja vetrnih elektrarn prisotna netransparentna in nedopustna ravnanja, vključno s poskusi podkupovanja lokalnih voditeljev in društev, da bi pridobili podporo za okoljsko škodljive investicije. Ti sumi so dodatno podprti z izjavami več lokalnih predstavnikov, članov društev in drugih deležnikov.
KPK je sicer neodvisno od tega poziva odločevalcem že poslala priporočila za sprejem zakona, ki bi celovito uredil načrtovanje, izvajanje in nadzor nad velikimi infrastrukturnimi projekti. Z njim bi pripomogli k večji preglednosti in odgovornosti ter k preprečevanju korupcijskih tveganj pri večjih državnih investicijah. Predsednik KPK Robert Šumi je izpostavil, da do največjih korupcijskih tveganj pride v fazah, ko javno naročilo še ni v teku. Takrat se namreč oblikujejo potrebe in v predhodnih pogovorih s potencialnimi izvajalci tudi kriteriji za izbor pri javnem naročanju. Tudi zato se zavzemajo za celovito ureditev vseh faz velikih projektov.
