Na Ptuju bo med 22. in 24. majem potekal 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki bo tudi letos predstavil bogastvo slovenskega podeželja, domače prehranske izdelke in številne spremljevalne dogodke. Slovesno odprtje festivala bo v petek, 22. maja, ob 13. uri v Minoritskem samostanu na Ptuju.
Županja Mestna občina Ptuj Nuška Gajšek je na današnji novinarski konferenci poudarila pomen promocije domače hrane in podpore kmetom. "S tem, ko promoviramo domačo hrano, potrošniku pokažemo, zakaj je to pomembno, hkrati pa damo priložnost kmetom, da bodo tudi v prihodnje opravljali svojo dejavnost," je dejala. Dodala je, da si vsi želijo, da bi bilo delo kmetov cenjeno tako po statusu kot tudi po plačilu. "To ni le lokalna zgodba, ampak zgodba širšega pomena," je še poudarila.
Direktor Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Andrej Rebernišek je izpostavil, da organizatorji festival vsako leto nadgrajujejo z novimi vsebinami. Letos pripravljajo tudi strokovni posvet z naslovom "Hrana in izzivi časa", na katerem bodo govorili o prehranskih navadah, označevanju porekla hrane, samooskrbi in ozaveščenosti potrošnikov. "Spraševali se bomo, ali je danes potrošnik, ki stoji pred trgovinsko polico, dovolj osveščen, ali pozna vse oznake, ali ve, kaj so masne bilance in kaj pomeni poreklo," je povedal Rebernišek. Moderator dogodka bo varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, k sodelovanju pa so povabili še predstavnike Zveza potrošnikov Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Biotehniška fakulteta in ministrstva za kmetijstvo.
Predsednik Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Jože Podgoršek je poudaril, da festival pomembno prispeva h kakovosti domačih izdelkov. "Vsak vzorec je ocenjen, pridelovalci pa dobijo povratno informacijo, kaj lahko še izboljšajo. Tudi zaradi festivala so danes na kmetijah boljši izdelki, kot bi bili sicer," je prepričan. Ob tem je opozoril tudi na pomen razbremenitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in iskanja rešitev po vzoru Avstrije, da bi lahko še več kmetij spodbudili k predelavi. Prav dopolnilne dejavnosti namreč številne kmetije naredijo ekonomsko vzdržne.
V letošnja senzorična ocenjevanja je vključenih 885 dobrot, največ je izdelkov iz žit, sledijo mlečni in mesni izdelki. Živila so razdeljena v 16 skupin, znotraj katerih so še dodatne podskupine. Letos so tako na novo uvedli kategoriji hrenovk in tlačenk. Vsako leto sicer sodeluje med 450 in 500 kmetij. "Dobrote slovenskih kmetij skozi leta gradijo blagovno znamko slovenskega podeželja in domače hrane," je poudaril predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. V okviru festivala bodo tudi letos podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, skupno pa so jih v vseh letih festivala podelili že več kot 25 tisoč.
