"Delo patronažne sestre pomeni stik z najbolj občutljivimi osebami populacije - starejšimi, bolnimi in mladimi starši ter njihovimi dojenčki. Od leta 1999, ko sem prejela koncesijo, sem delala na tem območju. Svoje poslanstvo sem želela opravljati na podeželju, skrbeti za več generacij v eni hiši in tako začutiti ta pristni stik, domačnost. Dom, kamor prihaja patronažna sestra, je nekomu zatočišče in kot takega ga je treba spoštovati, biti izjemno nežen in čuten," razloži Martina.
Že od malega je vedela, kaj bo
Ves čas se je izobraževala
"Patronažno delo zahteva nenehno izobraževanje, čeprav se na zunaj morda ne zdi tako, ves čas sem se udeleževala zdravstvenih, socialnih in pedagoških seminarjev, spremljala novosti, izobraževali so nas tudi v smeri paliativne oskrbe, saj je smrt velikokrat sestavni del našega dela. Samo anatomija in čut do sočloveka se v teh mojih 34 letih nista spremenila, pri vsem ostalem je bilo treba biti na tekočem," pove novopečena upokojenka. Patronažni sestri, ki bo nadaljevala njeno delo na območju Vitomarcev in Trnovske vasi, je že predstavila teren. "Vsak človek je zase svet in kot takega ga je treba sprejeti, brez primerjanja," je med uvajanjem poudarila Žele Ganza.
"Samo anatomija in čut do sočloveka se v teh letih nista spremenila, pri ostalem je bilo treba biti na tekočem"
