Domačijo, ki se uvršča med srednje velike kmetije, sestavljajo sadovnjaki, njive, travniki in gozdovi. Že desetletja se Goznikovi ukvarjajo tudi z živinorejo, prirejo mleka, za katero skrbita Matejeva starša. On pa se osredotoča predvsem na sadjarski del kmetije. "Imamo več kot deset sort jabolk, 40 arov nasada breskev, petnajst arov hrušk, deset arov sliv in nekaj marelic, malin, jagod in kivijev. Čeprav sta mi starša leta 2022 predala kmetijo, še vedno pomagata in ne gre brez tega, da se ne bi posvetovali o načinu dela. Njune izkušnje so se kalile leta pred menoj in tega ne smemo zanemariti," pove Matej Goznik.

Zelo resno in z veliko odgovornostjo jemljejo tudi oskrbo vrtcev in šol z domačimi jabolki, za kar skrbita z Matej in Mirjana od leta 2021. "Oče že več let z jabolki oskrbuje dva ljubljanska vrtca, zadnja leta naše izdelke uživajo tudi otroci in osnovnošolci v naši okolici." Obenem so njihova jabolka vsako leto pod drobnogledom, da lahko ohranijo certifikat Izbrana kakovost. "Pri srcu so mi vse sorte jabolk, toda če bi moral izbrati, bi za vsak letni čas izbral drugo sorto – zgodaj jeseni elstar, čez zimo topaz –, saj vsaka sorta potrebuje svoj čas, da razvije okus."

Iz desetih kilogramov sadja le kilogram liofiliziranega

Pred petimi leti sta pričela kuhati tudi domače marmelade, sušiti sadje, jabolka pa predelovati v jabolčni sok in kis. "Marmelade so naletele na zelo dober odziv, pripravljamo jih iz različnih vrst sadja. Sadje pa sušimo le še v manjših količinah, saj smo leta 2023 posodobili opremo in na Mirjanino pobudo pričeli ponujati liofilizirano sadje. Gre za zdrav prigrizek, saj sadje s pomočjo posebne naprave izgubi le vlago, ohrani pa vse vitamine in minerale. Postopek traja okoli 50 ur in tudi po tem zahteva posebne pogoje hrambe, da sadje ne bi vlage pridobilo nazaj." Liofilizirano sadje je po Matejevih besedah na našem tržišču nekaj novega in je tudi bolj obstojno od suhega. Je pa tudi dražje. "Potrebujemo namreč kar od deset do dvanajst kilogramov svežega sadja, da pridobimo kilogram liofiliziranega. Ponujamo liofilizirane jagode, ki so tudi nam najljubše, pa maline, jabolka, hruške, breskve, gozdne borovnice in ekološke mandarine, ki jih pridobimo iz Vipave."

Matej je po poklicu inženir kmetijstva, Mirjana diplomirana profesorica in bodoča družinska in zakonska terapevtka in prva oseba Mimine domače kuhne, pri čemer pomaga tudi Matej. "Mimina domača kuhna je nastala že v mojem domačem kraju, na kmetiji staršev v Zgornjem Partinju. Nato sva jo pred nekaj leti preselila na Matejevo domačijo in to mojo zgodbo povezala z Domačijo Goznik." Mirjana, ljubkovalno Mimi, je v preteklosti, ko je imela še deklički priimek Kraner, pekla vse mogoče, tudi torte, danes se posveča predvsem poticam, sadnemu in kmečkemu kruhu, domačim keksom in slovenjegoriški gibanici. "Pred dvema letoma sva v Rogoznici posodobila kuhinjo za peko in predelavo, saj nama povpraševanje daje zagon, obenem pa tudi priznanja, ki smo jih z leti zbrali," pravi Mirjana, ki je prejela zlato priznanje na Dobrotah slovenskih kmetij za linške oči iz pšenične in pirine moke, za sadni kruh in orehovo potico, prav tako zlata je bila malinova marmelada Domačije Goznik, jabolčni sok pa je prejel bronasto priznanje.

Zagotovo pa veliko pomeni tudi, da njun dveletni sin Jon zelo rad poseže po maminih poticah in liofiliziranem sadju vseh vrst. Mirjana je sicer na porodniškem dopustu, saj se jim je pred dvema mesecema pridružil še sin Jakob, pa kljub vsemu so bili letošnji prazniki aktivni – poskrbela sta, da njune stalne stranke niso ostale brez potice in domačega kruha, prav tako pa Matej s sadjem, pa tudi z domačimi marmeladami in kruhom tedensko oskrbuje izobraževalne ustanove.

Tudi na tržnici v Ljubljani

"Trikrat tedensko sva z očetom ali pa sta starša na tržnici v Ljubljani, tam imamo že redne stranke, sodelujemo tudi z Zadrugo Dobrina, pa poslovno enoto ptujske zadruge v Lenartu. Zadovoljna pa sva tudi s prodajo v multimatu v Lenartu," opišeta mlada zakonca, ki se najbolj sprostita na mesečnem srečanju zakonske skupine v bližnji Župniji sv. Lenarta. "Tam imamo dogovor, da se zakonca odpravita na vsaj en zmenek mesečno. Tako da si, čeprav sva oba delovna in težko pri miru, vzameva čas zase. So pa nedelje tiste, ki so za nas res Gospodov dan, ko je čas samo za družino, za nas štiri. Pa tudi na dopust in kak izlet gremo. To je pomembno, da lahko potem spet usmerjeno in zagnano delamo. Nama pa je toplo pri srcu, ko sedaj že Jon pomaga pri etiketiranju in zlaganju izdelkov. Mamina potica pa je zanj sploh najboljša sladica."

Svoje delo bosta gotovo še nadgradila, že nekaj časa pa veliko truda posvečata snovanju celostne zunanje podobe Domačije Goznik in spletne strani. "Želiva si urediti tudi prodajo na domu," še opišeta zagnana Matej in Mirjana Goznik, ki jima zamisli ne zmanjka.