V Mestnem gledališču Ptuj so v jubilejno 30. sezono od ponovne profesionalizacije gledališča zakorakali s predstavo Martin Krpan reši Dunaj, narejeno po pripovedki Frana Levstika iz leta 1858 o znamenitem tihotapcu z Vrha pri Sveti Trojici. Predstava, ki je namenjena učencem druge in tretje triade osnovnih šol, je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, ki prav tako praznuje, v koprskem gledališču so od ponovne profesionalizacije zabeležili pet let manj, četrt stoletja.
Angleška sol kot utelešenje narodne samobitnosti
Avtorica dramatizacije in režiserka Katja Pegan Martina Krpana vidi kot junaka, ki v slovenski narodni zavesti po prepoznavnosti premaga Petra Klepca in Kralj Matjaža. Gledališka vzgoja, namenjena otrokom in mladim, je pomemben del koprskega gledališča, začetek projekta pa je sovpadal tudi z režiserkino željo, da bi naredili predstavo, ki bi narodno zavest vzpodbujala tudi pri otrocih zamejcih. Kot je dejala, se je literarna teorija veliko ukvarjala z vprašanjem, kaj pomeni angleška sol, s katero je prekupčeval Krpan in si zato nakopal pregon avstrijske oblasti. V predstavi angleške soli niso videli kot smodnik, kar je ena izmed možnih razlag, temveč kot metaforo želje, da bi Slovenci v svoje okolje prinesli alternativo nemški kulturi. Kot pišejo literarni teoretiki, je to simbol neomajne svobode, leposlovno utelešenje narodne samobitnosti.

"Martin Krpan je izredno pragmatičen človek. Ni le močan in silovit, kot je močna želja po svobodi, ampak uporabi strategijo, ki je danes strategija vse politike. Najprej se spreneveda, nato grozi z uporom, na koncu uspešno baranta in pridobi licenco, s katero bosta on in slovenski narod trgovcev in malih obrtnikov živela dalje. Je izrazito uporniško besedilo, ki vzpostavi Martina Krpana kot trezno, realistično in psihološko točno osebnost, ki mu na drugi strani stoji samopašna oblast. V razredni razliki gre za komedijo," je povedala Pegan, ki je jezik Frana Levstika označila za zelo govorljivega, zato ga ni posodabljala. "Martina Krpana v sodobnost nismo poskušali ujeti z jezikom, ampak s psihologijo."
"V sodobnost smo Martina Krpana poskušali ujeti ne z jezikom, ampak s psihologijo"
Pegan je besedilo priredila za tri igralce, ki odigrajo več vlog. Martin Krpan je Mak Tepšić, Franko Korošec je Brdavs in Cesar, Mila Peršin igra šest vlog, "četrti igralec" je pianist Robert Vatovec. Oktobra se predstava, ki traja 50 minut, seli v Gorico, novembra se vračajo na Ptuj, januarja pa sledi premiera v Kopru. Po besedah direktorja Mestnega gledališča Ptuj Petra Srpčiča so še pred včerajšnjo premiero na Ptuju razprodali 20 terminov.
Z dolgom iz pretekle sezone
V ptujskem gledališču v gledališki sezoni 2025/2026, ko bodo obeležili dva mejnika - 4. decembra 30 let od ustanovitve, 26. februarja pa 30 let od prve predstave - napovedujejo še štiri projekte, polovica je koprodukcij, polovica pa samostojnih produkcij. Dva projekta sta namenjena mladim, ob Martinu Krpanu še Bratovščina Sinjega galeba, ki nastaja v Koprodukciji z Zavodom Margarete Schwarzwald. Januarja bo legendarno zgodbo o pogumu in prebijanju v svet odraslih režirala Maruša Kink. Sezono bodo nadaljevali z "dolgom" iz pretekle, to je predstava Žival si! po motivih novele Žival si, Viskovitz Alessandra Boffa v prevodu in priredbi Jureta Ivanušiča in Matjaža Latina, ki bo predstavo tudi režiral. Premiera bo oktobra. Novembra bo na sporedu predstava Ženitni oglas, ki jo je napisala in jo igra Dunja Zupanec, režiral bo Srpčič. Slovesna predstava ptujskega in koprskega gledališča pa bo komedija zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča Kje je primadona Kena Ludwiga. To bo druga predstava v tej sezoni, pri kateri se bo pod koprodukcijo omenjenih gledališč v režiji podpisala Pegan. Zadnja premiera bo Nas je sto sodobnega švedskega avtorja Jonasa Hassena Khemirija. Prvo slovensko uprizoritev bo prevedel in režiral Peter Petkovšek. Avtorica likovne podobe letošnje gledališke sezone je Dora Benčevič.
V abonma za odrasle so ob predstavah Kje je primadona in Nas je sto uvrstili še predstavo Toxic, ki jo je po literarni predlogi Eve Mahkovic v SNG Maribor zasnovala Nataša Matjašec Rošker, Inkubator v režiji Oliverja Frljića iz Slovenskega mladinskega gledališča in Dneve zavrženosti Elene Ferrante v režiji Tijane Zinajić iz Gledališča Koper.

