Đorđe Ivanović dokončno vijoličast: Kdo je novi nekdanji zmaj v Ljudskem vrtu?

O prihodu Đorđa Ivanovića, v sezoni 2020/2021 člana Olimpije, v Maribor se je govorilo že pred slovesom dosedanje desetice vijoličastih, ki vložka ni upravičila. Z odhodom Rudija Požega Vancaša iz Ljudskega vrta pa se je na krilnih mestih udarne zasedbe 15-kratnih državnih prvakov dokončno sprostilo mesto, na katerem je športni direktor Marko Šuler moral najti kakovostno rešitev. Ali je Ivanović tisti, ki bo v mesto ob Dravi pomagal vrniti prvenstveno lovoriko, je tri tedne pred prvim ligaškim obračunom Mariborčanov prehitro soditi.

Veliko pa pove, da so prav o srbskem nogometašu, rojenem v Vukovarju, pred dobrim letom, ko je štel 24 let in je blestel na slovenskih zelenicah, številni govorili kot o nogometašu, o katerem najbolj trofejni slovenski klub lahko le sanja.

Te tako imenovane sanje za klub iz Mladinske 29 postajajo resničnost. Z zimskih priprav v Beleku so vijoličasti potrdili nov prihod nekdanjega nogometaša Olimpije v svoje vrste. Spomnimo, za krilnega napadalca so zmaji pod Milanom Mandarićem Partizanu plačali 300 tisoč evrov, Ivanović pa bo del vijoličaste zasedbe postal kot posojeni nogometaš Šahtjorja iz Soligorska, kamor je iz Ljubljane odšel za 450 tisoč evrov (njegova provizorična tržna vrednost na Transfermarktu zdaj znaša milijon evrov). Član Maribora bo vsaj pol leta, po koncu sezone imajo vijoličasti možnost podaljšati posojo ali ga odkupiti od beloruskih prvakov, je v sredo na mariborskem letališču dejal Šuler.

Strokovnega vodstva Mariborčanov ne moti, da je Srb še pred kratkim gole dosegal v dresu največjega rivala, jeseni 2020 je zabil po en gol na obeh tekmah proti Mariboru. Šuler govori o dodani vrednosti krilnega napadalca, ki jo v slovenskem prostoru težko dobiš: "V boju za vrh je rešitev, ki jo je težko najti."

Ivanović je ob prihodu v klub dejal: "O tem, da je Maribor izrazil zanimanje zame, sem slišal že ob koncu prejšnjega leta in bi morale biti zadeve urejene že prej. Vse skupaj se je nekoliko zavleklo, morali smo precej čakati, tako Maribor kot jaz, a se je zaključilo, kot smo si želeli. Vmes smo, žal, izgubili nekaj časa, toda treniral sem v svojem klubu, se dobro počutim in ne bom potreboval veliko časa, da ujamem želeni ritem. 

Moštvu se je pridružil na četrtkovi večerji, prvi trening pa bo opravil v petkovem dopoldnevu. Za igranje v vijoličastem si je izbral dres s št. 17: "Minilo je le nekaj več kot pol leta, odkar sem odšel iz nekdanjega kluba. Poznam ligo, poznam okolje. Vesel sem, da se vračam v meni znano ligo, vendar zdaj v drug klub. Odločitev ni bila težka. Maribor sem doživljal kot velik klub. Ko sem dobil klic, nisem veliko razmišljal, takoj sem bil za. Imel sem tudi druge ponudbe, a sem se odločil za Maribor. O klubu vse najboljše, zato sem tudi sprejel ponudbo. Tukaj sem, da pomagam ekipi k čim boljšim igram in da osvojimo naslov prvaka.”

Zadel za preboj v tretjo ligo

Danes 26-letni napadalec je največ časa preživel pri Spartaku iz Subotice, ta ga je v prvih letih članske kariere pošiljal na posoje (Bačka, Palič in Senta). Ivanović je začel celo v četrti srbski ligi in dosegel odločilni gol za preboj v tretjo ligo. Za Spartak, kjer se je uveljavil in leta 2017 debitiral za izbrano vrsto Srbije, je na 106 tekmah dosegel 28 golov. Leta 2018 je pri dvaindvajsetih za 400 tisoč evrov prestopil v enega od dveh največjih srbskih klubov, Partizan, za črno-bele je na 70 tekmah dosegel 17 golov in osem podaj ter osvojil dve pokalni lovoriki.

Pokal je osvojil tudi z Olimpijo, v finalu proti Celju je dosegel prvi gol na tekmi, nato pa se s soigralci v Kopru veselil zmage z 2:1. V zeleno-belem je igral na 39 tekmah ter se podpisal pod 13 golov in šest podaj. Strelsko (in igralno) je bil razpoložen predvsem v prvi polovici sezone, v spomladanskem delu prvenstva pa dosegel (le) tri od enajstih ligaških golov (delil si je četrto mesto na lestvici strelcev). V intervjuju za Dnevnik po koncu sezone, ko je po izboru ljubljanskega časnika postal tudi najboljši igralec prve lige v sezoni 2020/2021, je Ivanović dejal, da v drugi polovici sezone njegova glava ni bila mirna. "Zunaj igrišča se je dogajalo preveč stvari, ki so motile mojo zbranost. Med drugim sem februarja postal oče dvojčkov in morda je tudi to vplivalo, da nisem bil tako osredotočen na igrišče," je pojasnjeval Ivanović. Na vprašanje, kaj manjka Olimpiji za več lovorik, pa odgovoril: "Veliko, a morate razumeti, da se ne bi spuščal v podrobnosti."

"Od trenutka, ko sem izvedel, da se zame zanima Olimpija, nisem dvomil, da bom prišel v Ljubljano, saj sem vedel, da je Olimpija velik klub," je ob slovesu od Ljubljančanov za klubsko spletno stran dejal Ivanović in se zahvalil predsedniku kluba za dovoljenje, da prestopi v drug klub in se poda novim izzivom naproti v boljši ligi. Po šestnajstih tekmah za beloruski Šahtjor iz Soligorska, na katerih je dosegel po dva gola in podaji ter znova postal pokalni prvak, bo Ivanović izziv znova iskal na slovenskih zelenicah.

V Mokrinu si napolni baterije

Za Ivanovićem je težko otroštvo. Rodil se je v Vukovarju nekaj mesecev po koncu vojne na Hrvaškem, dve leti po njegovem rojstvu je morala družina zapustiti mesto v Slavoniji. "Življenje ni bilo kvalitetno, postali smo begunci. Pobrali smo vse stvari in s traktorjem odšli iz porušenega mesta. Z bratom sva bila še majhna, vseh podrobnosti se niti ne spomnim. Vem, da je bilo staršem zelo težko. Povedali so mi, da smo v Bački Palanki živeli v velikih halah, potem pa smo se ustalili v naselju Mokrin, kjer sem odraščal. Zelo sem navezan na Mokrin. Ko sem igral nogomet v Subotici in Beogradu, ni bilo tedna, da se ne bi vrnil domov. Zaradi koronavirusa se je letos prvič zgodilo, da pet mesecev nisem bil doma. Ko pridem v Mokrin, si napolnim baterije in postanem živahnejši," je dejal v pogovoru z Matejem Grošljem za Dnevnik. Otroške sanje je uresničil s prestopom v Partizan, v katerega se je zaljubil, ko ga je oče pri devetih letih prvič peljal na tekmo črno-belih. Pri enaindvajsetih je postal najboljši igralec srbske lige.