Zuzanna Skalska: Prihodnost ne nastaja v Excelu, ampak v ljudeh, ki si upajo misliti drugače

​Zuzanna Skalska je mednarodno uveljavljeno ime na področju trendov, inovacij in strateškega razmišljanja o prihodnosti. Je svetovalka številnim evropskim in svetovnim podjetjem, predavateljica v uglednih šolah in stalna govorka na globalnih konferencah. A če jo vprašate, kaj pravzaprav počne, se nasmehne: "Moj poklic pravzaprav ne obstaja. Sem nekakšen prevajalec prihodnosti za odločevalce."

Skalska vodi nizozemsko podjetje 360Inspiration, s katerim že vrsto let sodeluje z vodilnimi korporacijami in vladami. Pomaga jim razumeti tisto, kar se še ne vidi – šibke signale, ki napovedujejo velike spremembe. Njena predavanja so znana po tem, da pretresejo občinstvo: ne zaradi šokantnih izjav, temveč zaradi načina, kako razgali vzorce razmišljanja, ki nas ohranjajo v varni, a zastareli logiki.

V Ljubljani je s svojim predavanjem odprla konferenco o krožnem gospodarstvu, kjerje spregovorila o tem, kaj pomeni biti podjetje prihodnosti v času, ko se zdi, da prihodnost sama izgublja tla pod nogami.

"Moj poklic pravzaprav ne obstaja"

"Če nisi gasilec ali zdravnik, te svet težko razume. Jaz sem nekje vmes," pravi Skalska. "Moje delo je, da ljudi, ki vodijo podjetja, spravim iz njihovih mehurčkov. Moram jih naučiti gledati širše, zunaj svojih panog, ker je prihodnost vsakega posla pogosto skrita v povsem drugi panogi."

Po njenem mnenju večina menedžerjev deluje preveč reaktivno – čakajo, da bo nekdo drug potrdil, da je nova smer prava. "A tisti, ki čakajo na dokaz, zamujajo. Ko dobiš dokaz, je vlak že odpeljal."

Zato njen pristop k strateškemu razmišljanju ni analitičen, temveč čutno-intuitiven. "Vodja mora imeti širok prst – mora čutiti, kam se svet premika. To se ne meri v številkah, ampak v občutku. Prihodnost ne nastaja v Excelu."

Od vohunjenja za trendi do vizionarskih strategij

Njena zgodba se začne v Varšavi, kjer sta bila oba starša oblikovalca. Mati je v 70. in 80. letih delala na Inštitutu za industrijsko oblikovanje in spremljala novosti na zahodnih sejmih. "Mati je bila nekakšen oblikovalski vohun," se spominja. "Iz tujine je prinašala kataloge, revije in drobne predmete, ki so dišali po Zahodu. Za nas, otroke, je bil to stik z drugim svetom."

Ko se je po padcu železne zavese odprla pot na Zahod, je Skalska odšla na Nizozemsko, kjer je študirala na Akademiji za industrijsko oblikovanje v Eindhovnu – eni najvplivnejših šol sodobnega dizajna v Evropi. Tam je spoznala, da jo bolj kot oblikovanje izdelkov zanima, zakaj ljudje nekaj potrebujejo in kam se bo njihovo vedenje razvilo.

Po diplomi se je zaposlila v podjetju Philips Design, kjer je na vizitki prvič prebrala naziv sensorial trend analyst – analitičarka senzoričnih trendov. "Nisem imela pojma, kaj to pomeni, a izkazalo se je, da je to moje življenjsko poslanstvo. Raziskovati, kako zaznavamo svet, in to pretvarjati v strategijo prihodnosti."

Kasneje je petnajst let vodila oddelek za trende v znamenitem nizozemskem oblikovalskem studiu VanBerlo, ki je danes del skupine Accenture. Tam je spoznala, kako močno poslovne odločitve vplivajo na okolje. "Leta 2000 je bila ekonomija fantastična – kitajska proizvodnja je bila poceni, vse je bilo dosegljivo. A ravno to obdobje je bilo katastrofalno za podnebje. Zato sem se odločila, da ne želim več oblikovati izdelkov, ampak razmišljati o tem, ali jih sploh potrebujemo."

Trendi niso modne muhe, ampak iskre v temi

"Največja zmota je, da ljudje mislijo, da je trend nekaj, kar vidijo v trgovini," poudarja. "Če je že na trgu, to ni trend. To je množični trg. Pravi trend je tisti, ki ga še ne vidiš – iskrica v temi."

Takšne iskrice imenuje signali sprememb. Prepoznati jih pomeni opazovati družbene, tehnološke in kulturne premike, preden postanejo očitni. "Trendi niso napoved, temveč stava. Moraš staviti na pravega konja, še preden sploh vidiš dirko. In to je tvegano – a ravno zato prinaša prednost."

Da bi razlikovala med začasnimi modnimi navdušenji in resničnimi transformacijami, uporablja pravilo treh panog: "Če se neka sprememba istočasno pojavi v treh povsem različnih sektorjih – recimo v prehrani, mobilnosti in zdravstvu –, potem vemo, da gre za nekaj večjega. Takrat se začne preobrazba družbe."

Megatrendi, ki bodo preoblikovali svet

Ko jo vprašamo, kateri megatrendi bodo najmočneje zaznamovali prihodnost, odgovori brez omahovanja: "Starajoča se populacija, energija in podnebje. To so tri osi, okoli katerih se bo vrtel svet naslednjih desetletij."

"Svet se stara. Kitajska izgublja demografsko moč, Evropa prav tako. Le Afrika ima še mlado populacijo, a tam je težava preživetje. Če seštejemo vse – zmanjšanje rodnosti, energetsko krizo in podnebne pritiske –, dobimo popolno nevihto. To bo določilo, kdo bo preživel kot družba in kdo ne."

Voditelji, ki znajo vohati prihodnost

Skalska vztraja, da prihodnost podjetja ne določa njegova velikost ali tehnologija, temveč vodja. "Podjetje ni nič brez vodje, ki čuti spremembe. Pravi vodja ni tisti, ki ima funkcijo, ampak tisti, ki ima instinkt. Mora znati zaznati premik v zraku – tako kot žival, ki zavoha nevihto, še preden pride."

Zato se zgraža nad pretirano uporabo izraza "lider". "Danes se vsak direktor razglaša za vodjo. Ampak direktor vodi proces, vodja pa ljudi in spremembe. To je ogromna razlika."

Ko podjetja od nje zahtevajo dokaz, da je nova smer prava, odgovarja z nasmehom: "Če hočete dokaz, ga boste dobili čez dve leti – pri svoji konkurenci. A takrat bo prepozno."

Umetna inteligenca in novi obrtniki prihodnosti

Naslednja revolucija po internetu je, kot pravi, umetna inteligenca. A namesto strahu vidi v njej priložnost za preporod človeške ustvarjalnosti. "UI ne bo ubila obrti, ampak jo bo povzdignila. Z novimi orodji, roboti in 3D-tiskanjem bomo ustvarjali oblike in strukture, ki jih prej nismo mogli. Tradicionalno znanje bo dobilo digitalna krila."

Navaja primer tekstilne industrije, kjer se ročno delo znova povezuje z najsodobnejšimi tehnologijami. "Vidimo povratek vrednot: izdelki z zgodbo, s sledljivostjo, z občutkom za material. To je odgovor na utrujenost od digitalnega sveta."

Trajnost ni strategija, je pogoj za obstoj

Ko jo vprašamo o trajnosti, je brezkompromisna: "To ni več vprašanje preživetja podjetja, ampak civilizacije. Če podjetje v svojo strategijo ne vključi vpliva na okolje, bi mu morali odvzeti davčno številko. Preprosto – nima pravice poslovati."

Dodaja, da podjetja, ki trajnost razumejo kot PR-temo, nimajo prihodnosti. "Kdor danes deluje brez okoljske odgovornosti, je kot kadilec v rezervoarju goriva. Samo vprašanje časa je, kdaj bo počilo."

Družbene spremembe in digitalna osamljenost

Najbolj jo skrbi vpliv digitalizacije na mlade. "Učim na univerzah in vidim, da so študenti fizično bolni od količine informacij. Imajo stotine spletnih prijateljev, a so socialno impotentni. Pisanje sporočil ni komunikacija. Ljudje smo socialna bitja – potrebujemo stik, vonj, pogled, dotik. Tega pa mladi nimajo več."

Zaradi tega se po njenem mnenju rojeva generacija, ki bo imela resne psihološke težave. "Mladi so jezni na nas, ker smo jih digitalizirali. Dali smo jim zaslone v zibelko, da so bili tiho. A zdaj nas obtožujejo: vi ste nam vzeli analogni svet."

Zato verjame, da se bo prihodnost obrnila nazaj k oprijemljivemu. "Mladi bodo morali znova delati z rokami – kuhati, šivati, popravljati. Ne potrebujemo več intelektualnih poklicev, potrebujemo ljudi, ki znajo ustvarjati. To jih bo ozdravilo digitalne otopelosti."

Inspiracijo najde v spremembah

Na vprašanje, kje išče navdih, odgovori brez pomisleka: "V vsakdanjih spremembah. Vsaka menjava direktorja, vsak bankrot podjetja pomeni, da se nekaj dogaja. Rada berem Financial Times, ker tam vidiš, kje se svet premika. Eno podjetje propade, drugo se rodi – to je tok življenja."

Pravi, da bere novice iz različnih držav, da bi razumela, kako različno dojemamo realnost. "V eni državi je neka novica šok, v drugi sploh ne obstaja. Šele ko primerjaš, vidiš, kako močno naracija oblikuje naš pogled na svet."

Napovedi, ki so se uresničile

Ena njenih najbolj natančnih napovedi je bila povezana s prihodnostjo televizije. "Že leta 2000 sem v intervjuju napovedala, da bo linearen program izginil. Ljudje so se smejali. Rekla sem, da bodo oddaje postale aplikacije in da bo vse na zahtevo. Danes imamo Netflix, YouTube, Disney+. Takrat sem bila 'ženska z Marsa', danes je to realnost."

Toda priznava tudi, da prihodnost zna presenetiti. "Leta 2000 smo verjeli v bleščečo prihodnost. Naslednji dan je bil 11. september in vse se je spremenilo. Leta 2019 sem opozarjala na neizbežen pretres, ki bo izpraznil zračni balon svetovne ekonomije – čez dva meseca je izbruhnila pandemija. Nikoli ne veš, kako se bo sprememba materializirala."

Kako preživeti prihodnost

Ko jo vprašamo za praktičen nasvet, kako se pripraviti na svet stalnih sprememb, odgovori z nasmehom: "Včasih morate samo izklopiti možgane. Ne glejte ves čas novic – to samo povzroča paniko. Naučite se živeti analogno. Nabirajte gobe. In predvsem – spoznajte svoje sosede. Dobri sosedje vam lahko rešijo življenje, pa tega sploh ne veste."

Zuzanna Skalska ni klasična futuristka, ampak realistična optimistka. Prepričana je, da prihodnost ne pripada tistim, ki imajo najboljše algoritme, ampak tistim, ki ohranjajo človečnost.

"Tehnologija je pomembna," pravi, "a brez občutka za človeka in poguma za spremembo ne pomaga nič. Prihodnost se ne piše sama – pišejo jo tisti, ki si upajo."