Življenje podjetij: Več stečajev, a tudi več registracij

Zadnje lansko četrtletje je postreglo z največjo rastjo števila stečajev podjetij v Sloveniji v zadnjih dveh letih, ta je znašala 20,5 odstotka, mesečno se je število stečajev povečalo za 13,1 odstotka, razkrivajo podatki Statističnega urada (Surs). A hkrati je bilo na obeh ravneh opazovanja več tudi registracij novih podjetij. Začetek leta je sicer postregel tako z manj stečaji kot z manj registracijami, januarja je bilo registracij za 1,8 odstotka manj, v primerjavi s prejšnjim januarjem in povprečjem 2015 pa več (za 5,6 % oziroma 17,5 %). Stečajev je bilo na mesečni ravni in v primerjavi s povprečjem 2015 manj, in sicer za 1,6 odstotka oziroma 7,9 odstotka, na letni ravni pa ni bilo sprememb."Dinamika gospodarstva, tudi na področju ustanavljanja in zapiranja podjetij, kaže na spremembe, ki se dogajajo kratkoročno," podatke Sursa komentira prof. dr. Barbara Bradač Hojnik z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete in dodaja, da je k temu trendu lahko prispevalo več dejavnikov, kot so spremembe tržnih razmer, povečana konkurenca in zmanjšanje potrošniške porabe."Podjetja se na to dinamiko pogosto odzovejo tako, da prilagodijo svoje strategije in zmanjšajo stroške, da preživijo. Več stečajev je lahko povezanih z negativnimi trendi v gospodarstvu, ki so se začeli dogajati v začetku preteklega leta, z vojno v Ukrajini. Podjetja so namreč doživela že drugi šok v relativno kratkem obdobju, ko si mnoga še niso opomogla niti od covid krize," pravi sogovornica in dodaja, da so neredna oskrba s surovinami, pretrgane in spremenjene dobavne poti, negativna pričakovanja, povečana tveganja in strah pred nadaljnjimi pritiski na cene vplivali na zmanjšanje povpraševanja tako v gospodarstvu kot med gospodinjstvi. "Zavedati se je treba, da so se stroški podjetij v preteklem letu močno dvignili, takojšnje zvišanje cen pa v marsikateri panogi ni bilo možno. Posledično so za nekatera podjetja finančne težave tolikšne, da so primorana prekiniti poslovanje," utemeljuje številke, ki jih razkriva statistika.Rast števila registracij in stečajev najvišja v gradbeništvuSkupno se je decembra število registracij v vseh časovnih primerjavah povečalo, in sicer v primerjavi z novembrom za 4,8 odstotka, z decembrom leto prej za 1,5 odstotka, s povprečjem leta 2015 pa za 19,6 odstotka. Na četrtletni ravni je bilo registracij novih podjetij v primerjavi s četrtletjem prej in povprečjem leta 2015 zadnje lansko četrtletje več, in sicer za 2,5 oziroma za 14,9 odstotka, v primerjavi z istim četrtletjem leta 2021 pa za 1,4 odstotka manj. Med vsemi spremljanimi dejavnostmi je bila rast števila registracij najvišja v gradbeništvu, v primerjavi s tretjim četrtletjem za 13,1 odstotka, v primerjavi z istim četrtletjem 2021 za 13,2 odstotka, v primerjavi s povprečjem leta 2015 pa za kar 61,2 odstotka.V zadnjem četrtletju lani je bila rast stečajev četrtletno najvišja v zadnjih dveh letih in je znašala 20,5 odstotka, v primerjavi z istim četrtletjem 2021 in povprečjem leta 2015 pa je njihovo število upadlo za 8,6 oziroma 11,3 odstotka. V četrtem četrtletju lani je bilo stečajev v primerjavi s četrtletjem prej več v skoraj vseh dejavnostih, razen v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, kulturi in drugih storitvah, kjer je število upadlo za 13,2 oziroma za 12 odstotkov. Se je pa na četrtletni ravni število stečajev po podatkih Sursa najbolj povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 120,0 %), industriji (za 64,3 %) ter dejavnosti promet in skladiščenje (za 43,5 %).Večina stečajev je posledica objektivnih razlogovKot sicer že vrsto let zapored ugotavljajo v raziskavi Slovenski podjetniški observatorij, ki jo izvajajo na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti, dinamika ustanavljanja in prenehanja poslovanja podjetij predstavlja naravni proces, ki je značilen za vsako gospodarstvo. "Dejansko 50 odstotkov podjetij ne preživi prvih pet let svojega življenja, od vseh prenehanj poslovanja podjetij pa jih bankrotira v povprečju 15 odstotkov, kažejo podatki za povprečje EU," pojasnjuje Barbara Bradač Hojnik in dodaja, da je velika večina stečajev podjetij, kar 96 odstotkov, posledica objektivnih razlogov, med katerimi prevladujejo zamude pri plačilih oziroma plačilna nedisciplina."Te stečaje prištevamo med poštene stečaje, kjer ne gre za prevare podjetnikov. Kot smo ugotavljali v naši raziskavi, je ključni notranji razlogi za neuspeh, torej stečaj podjetja, pomanjkljivo poslovno znanje," pravi sogovornica. Kot drugi najpomembnejši razlog za neuspeh se po njenih besedah kaže pomanjkanje oziroma neustreznost zaposlenih. "Na težave s pridobivanjem ustreznih zaposlenih opozarjajo tudi nekatere druge raziskave, predvsem z vidika ustreznih znanj, tehničnih veščin in osebnostnih kompetenc. Dogajanje znotraj podjetja je tisto, ki najbolj vpliva na to, kako uspešno bo podjetje poslovalo, pri čemer je ključ vodenje podjetja, torej podjetnik in njegove sposobnosti, zmožnosti in znanja, kako učinkovito kombinirati proizvodne vire ter njihove rezultate (torej izdelke in storitve) uspešno plasirati na trg.Slovenci vse pogosteje zaznavamo poslovne priložnostiBradač Hojnikova rast registracije podjetij, ki jo ugotavlja Surs, osvetljuje tudi z rezultati druge vsakoletne raziskave, in sicer Globalnega podjetniškega monitorja Slovenija, ki jo prav tako izvajajo na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na EPF. "V tej raziskavi med drugim proučujemo tudi zaznavanje poslovnih priložnosti, ki so povezane z ustanavljanjem podjetij. V letu 2015 je v Sloveniji le 20,5 odstotka odraslih ljudi zaznavalo poslovne priložnosti, kar nas je uvrščalo na 57. mesto med 60 državami sveta oziroma na sam rep svetovne lestvice. V letu 2022 pa je bilo takih ljudi v Sloveniji kar 48 odstotkov, kar nas uvršča na sedmo mesto v svetu in nad povprečje evropskih držav," razlaga sogovornica in takšen porast zaznavanja priložnosti pripisuje temu, da posamezniki v svojem okolju zaradi izboljšanja poslovne klime, gospodarskih razmer in poslovnega okolja v državi najdejo ideje za izdelke ali storitvami, s katerimi rešujejo določene probleme ljudi, in na ta način izboljšujejo ponudbo."Tudi zahtevne razmere v času covid krize so prispevale k temu, da so ljudje začeli razmišljati o možnostih, kako preživeti in se znajti v spremenjenih razmerah, katere produkte bi lahko ponujali trgu, kako bi pridobivali (dodatne) prihodke in izboljšali svojo ekonomsko situacijo," dodaja.Sicer pa glede na to, da je bila leta 2020 Slovenija po številu podjetij na 1000 prebivalcev med članicami na šestem mestu (71 podjetij na 1000 prebivalcev), kot kaže analiza v okviru Slovenskega podjetniškega observatorija, je dinamika registracij in prenehanj poslovanja normalen pojav v gospodarstvu. 20 odstotkov odraslih v Sloveniji je leta 2015 zaznavalo poslovne priložnosti, kar nas je uvrščalo na 57. mesto med 60 državami sveta. 48 odstotkov je bilo takih ljudi v Sloveniji leta 2022, kar na uvršča na sedmo mesto v svetu in nad povprečje evropskih držav. 50 odstotkov podjetij ne preživi prvih pet let svojega življenja. Najbolj podjetni Čehi, najmanj Romuni V EU-27 je bilo leta 2020 23,4 milijona podjetij, kar je za 5,6 odstotka manj v primerjavi z letom 2010, ko jih je bilo 24,8 milijona, razkriva Slovenski podjetniški observatorij. Češka je imela v letu 2019 največ podjetij na 1000 prebivalcev, in sicer 99, Romunija pa najmanj (27), kar je več kot leta 2020, ko sta ti številki znašali 93 oziroma 22 podjetij na 1000 prebivalcev. Podatki nakazujejo, da je sicer splošen trend večanja števila podjetij tudi v Sloveniji (porast s 56 v letu 2010 na 71 v letu 2019). "Zato kratkoročno povečanje števila stečajev še ne predstavlja razloga za paniko, sploh, ker je tudi število registracij podjetij naraslo. Pozornost bi bila potrebna, če bi ta trend naraščanja števila stečajev ostal prisoten tudi v prihodnje. Aplikacija za signaliziranje grozeče insolventnosti Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani razvilo in oblikovalo model ekonomskih indikatorjev za signaliziranje stanja grozeče insolventnosti v posamezni gospodarski družbi. Ti indikatorji so na podlagi ekonometričnega modela statistično testirani na parametre poslovanja slovenskega gospodarstva v obdobju 2011-2021. Države članice EU morajo namreč v skladu z direktivo, ki se nanaša na okvire preventivnega prestrukturiranja, odpust dolgov in prepovedi opravljanja dejavnosti ter ukrepe za povečanje učinkovitosti teh postopkov podjetjem omogočiti dostop do vsaj enega preglednega orodja za zgodnje opozarjanje. Model, ki sta ga pripravila MGTŠ in Fakulteta za družbene vede v sodelovanju s prof. dr. Anžetom Burgerjem, ima obliko spletne excelove aplikacije, kamor lahko posamezna gospodarska družba vnese svoje zadnje razpoložljive poslovne izkaze, s tem pa uporabnik pridobi informativen izračun verjetnosti nastanka insolvenčnega dogodka v prihodnjih dvanajstih mesecih.

Življenje podjetij: Več stečajev, a tudi več registracij

Mitja Sagaj

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano