Lestvica 100 najbogatejših Slovencev revije Finance Manager letos prinaša novo številko ena. Prvo mesto sta s 511 milijoni evrov ocenjenega premoženja in kar 48-odstotnim povišanjem v primerjavi z letom prej zasedla Vesna in Dari Južna, lastnika Skupine Perspektiva.
Prve dobičke sta ustvarila z borznim posredovanjem ob koncu prejšnjega in začetku tega tisočletja. V intervjuju poudarjata, da sta v treh desetletjih vselej reinvestirala in podjetjem omogočala rast. Pomemben del portfelja pa je tudi 10-odstotni delež v Petrolu, njegova vrednost je v zadnjem letu dni poskočila za približno 60 odstotkov. Po zadnjih podatkih ima njuna skupina Perspektiva skoraj 390 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa znaša skoraj 43 milijonov evrov. "Kopičenje presežkov, visoka dobičkonosnost in rast vrednosti portfelja so razlogi, da smo oceno premoženja zakoncev Južna zvišali za skoraj polovico, na 511 milijonov evrov," je povedal urednik edicije Jure Ugovšek.
Četrtina na lestvici s kupninami po prodaji podjetij
Na drugem mestu je Iza Sia Login, na tretjem ji sledi Samo Login, oba pa imata pod palcem po 424 milijonov evrov iz kupnine po prodaji podjetja Outfit7. Ocenjeno premoženje družine Šešok na 381 milijonov evrov je letos višje za 12 odstotkov. Peti najbogatejši Boštjan Bandelj pa je v podjetju Belektron premoženje v letu dni zvišal za dobro tretjino na 324 milijona evrov.
Šesti Jure Knez, solastnik trboveljskega podjetja Dewesoft, je med redkimi, ki mu je ocenjeno premoženje v preteklem letu padlo, in sicer za 12 odstotkov na 316 milijonov evrov.
Sedmi, kriptomilijonar Damian Merlak, je z dodatnimi naložbami svoje premoženje v letu dni oplemenitil za tretjino - na 313 milijonov evrov.
Osma sta Ivo in Anastasia Taja Boscarol, ki sta z naložbami v okviru skupine Boscarol ocenjeno premoženje povečala za šest odstotkov na 263 milijonov evrov. Z 252 milijoni evrov je deveti Marko Pistotnik, še eden z izkupičkom od kupnine po prodaji podjetja Outfit7, deseterico pa z 240 milijoni evrov zaključuje Joc Pečečnik.
Z največjimi skoki izstopajo lastniki podjetja NGEN, specialista za hranjenje in pametno rabo električne energije. Zorka in Roman Bernard sta s solastnikoma partnerjema Boštjanom Bandljem in Damianom Merlakom lani prihodke NGEN povečala za 44 odstotkov, na skoraj 82 milijonov evrov, ob tem pa ustvarila blizu 11 milijonov evrov čistega dobička.
Med novinci na lestvici sta najvišje uvrščena Jelka in Marko Tomše, lastnika družinskega podjetja Delta Team iz Krškega, ki je specializirano za prodajo motorjev, plovil in druge opreme znamke Yamaha ter koles in zaščitne opreme za motoriste. Lani so prihodke povečali na rekordnih 34,3 milijona evrov, čisti dobiček pa na skoraj pet milijonov evrov.
Dončić prvi športnik z več kot sto milijoni evrov
Pri štirih športnikih – Luki Dončiću, Goranu Dragiću, Anžetu Kopitarju in Janu Oblaku - so analitiki vrednotili neto karierne zaslužke. Dončićevo premoženje po previdni oceni znaša 126 milijonov evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani in ga uvršča na rob prve četrtine lestvice kot prvega športnika z več kot stomilijonskim premoženjem.
Goran Dragić se po končani bogati karieri v NBA na lestvico uvršča z 69,4 milijona evrov, Jan Oblak, eden najbolje plačanih vratarjev na svetu, s 56,4 milijona evrov in Anže Kopitar s 46,1 milijona evrov. V čakalnici za vstop na lestvico sta zlasti Tadej Pogačar in Benjamin Šeško, pri čemer bi Pogačar ob sedanjih zaslužkih in premišljenem upravljanju kapitala do konca desetletja po izračunih lahko presegel 60 milijonov evrov premoženja.
Skupno premoženje stoterice najbogatejših Slovencev je ocenjeno na 11,2 milijarde evrov, kar pomeni 12-odstotno rast premoženja najbogatejših 0,005 odstotka Slovencev. Vstopni prag za uvrstitev na lestvico se je znova zvišal, tokrat na 44,4 milijona evrov, približno poldrugi milijon nad lansko mejo. Med stoterico je tokrat šest povratnikov in štirje novinci. Ključni razlogi za tokratno rast premoženja so poleg boljših rezultatov višja vrednotenja na evropskih borzah in nadaljnje zniževanje obrestnih mer.
"Metodologija ostaja podobna kot v preteklih letih. V večini primerov ocenjujemo vrednost podjetniških deležev, dopolnjeno z vidnimi drugimi naložbami, pri športnikih pa ocenjene neto zaslužke. Pri kotirajočih družbah izhajamo iz borznih tečajev in pri manj likvidnih delnicah upoštevamo dodaten diskont. Neborznim družbam praviloma pripišemo 25-odstotni diskont in jih vrednotimo s kombinacijo rezultatov poslovanja, pričakovane rasti ter primerjav s primerljivimi evropskimi podjetji. Zavedamo se, da je mogoče o ocenah razpravljati, zato ostajamo previdni in objavljamo številke, ki jih lahko najlaže zagovarjamo," je še povedal urednik Jure Ugovšek.
