Vrh slovenskega gospodarstva: Program z odgovori, kaj bomo proizvajali čez deset let

"V Sloveniji se morda premalo zavedamo, da nam uspešno in dobro delujoče gospodarstvo zagotavlja delovna mesta, višjo dodano vrednost ter s tem tudi višje plače za zaposlene in blaginjo za njihove družine," je na 20. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Hkrati s tem zagotavljamo tudi storitve države, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba. V negotovih časih se po njenih besedah vedno sprašujemo o temeljih, na katerih stoji ali pade družba, in se vračamo k iskanju temeljnih vrednot. Ob tem je izpostavila Manifest za Slovenijo 2035, ki so ga skupaj s programom Narejeno v Sloveniji 2035 pripravili v GZS, in zaveze, ki jih vključuje. Slovenija mora do leta 2035 postati država, ki spodbuja, ne pa država, ki zavira. Slovenija leta 2035 ne sme biti kopija preteklosti, je še povedala Nataša Pirc Musar.

"Postali smo izvozno gospodarstvo, vpeto v globalne verige vrednosti, s podjetji, ki uspešno tekmujejo na svetovnih trgih. Toda razvojni model, ki nam je prinesel stabilnost in blaginjo, se izteka. Slovenija in njeno gospodarstvo sta danes na prelomnici. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih šestih letih. Na inovacijskih lestvicah ne naredimo preboja iz 'zmernih' v 'vodilne' inovatorje. Produktivnost in investicije stagnirajo že več kot desetletje. Zaradi visokih davščin tudi nismo atraktivna destinacija za človeški kapital, ki ustvarja, in smo ena redkih držav v Evropi brez globalno pomembnega startupa. To so jasni signali, da potrebujemo nov razvojni zagon," pa je poudaril Tibor Šimonka, predsednik GZS.

Razvojna kapica in olajšave za investicije

Gospodarstvo zelo dobro ve, katerim ciljem je treba slediti in kako jih izpolnjevati. Program Narejeno v Sloveniji 2035 mora postati kompas vseh, saj ga brez sodelovanja vseh ne bo mogoče uresničiti, pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. "Kaj bomo proizvajali čez deset let" je bilo glavno vprašanje, ki so si ga zastavili ob pripravi programa, pojasnjuje profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Jože P. Damijan.

V programu je 88 ukrepov z devetih področjih. Pripravljavci ocenjujejo, da bo izvedba predlaganih ukrepov do leta 2035 spodbudila nove naložbe v višini 19,2 milijarde evrov, kar je v povprečju 1,9 milijarde evrov na leto. Od tega bodo tri četrtine oziroma 14 milijard evrov vložila podjetja. Leta 2035 bo, če bodo predlagani ukrepi izvedeni, v primerjavi z letom 2024 bruto domači proizvod države višji za 48 odstotkov, njegova letna rast pa bo višja za dve odstotni točki. Ohranjenih bo 55 tisoč delovnih mest, ki bi sicer izginila.

Davčno okolje, konkurenčne cene energije, dostop do financiranja, internacionalizacija, učinkovitost države, znanost in inovacije, digitalne tehnologije, kadri ter zagonska podjetja in inovativne tehnologije - to je devet področij, za katere je predlaganih 88 kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc med sistemskimi ukrepi na davčnem področju izpostavlja postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, postopno uvedbo "razvojne kapice" pri dvakratniku povprečne plače do leta 2030, razširitev olajšav za investicije. Na področju energije je po njegovih besedah treba zagotoviti konkurenčne cene električne energije za velike porabnike, podporo razvoju učinkovitih sistemov za izrabo odpadkov, bioplina in geotermalne energije. Za izboljšanje dostopa do financiranja pripravljavci programa predlagajo različne finančne instrumente za različne razvojne faze podjetij, ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori.

Nacionalna platforma za kadre

Pri internacionalizaciji Bojan Ivanc med drugim izpostavlja zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu. Pri učinkovitosti države je po njegovih besedah med drugim nujno za 40 odstotkov zmanjšati administrativne ovire in poenostaviti postopke prostorskega načrtovanja. Na področju znanosti in inovacij je treba vzpostaviti nacionalni sklad za konkurenčnost, povečati vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije.

Na področju digitalnih tehnologij je potrebna večja podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostaviti kompetenčni center za kibernetsko varnost. Na področju kadrov slovensko gospodarstvo nujno potrebuje nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, več vpisnih mest na področjih, kjer primanjkuje kadrov, povečati je treba sredstva za prekvalifikacije in usposabljanja. Na področju zagonskih podjetij in inovativnih tehnologij je treba poskrbeti za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast zagonskih podjetij in vlaganja vanje.

Z Manifestom za Slovenijo 2035 želijo na GZS po besedah Vesne Nahtigal slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam, ki so svoboda in odgovornost, sodelovanje, delo je vrednota, spoštovanje ustvarjalnosti in znanja, podjetništvo kot kulturna vrednota, država smo mi vsi, zaupanje kot gorivo družbenega razvoja ter pogum za napredek in vztrajnost za prihodnost. Zgled pri pripravi programa Narejeno v Sloveniji 2035 je bila Kitajska, ki je leta 2015 sprejela tak program in že po osmih letih ugotovila, da so vse cilje izpolnili. Na podlagi tega programa je postala vodilna sila, pravi Jože P. Damijan.