Medtem ko za opravljanje študentskega dela velja zakonsko določena minimalna bruto urna postavka, lahko delodajalci na drugi strani sami določijo urno postavko, kar privede tudi do razlik v plačilu - študenti so lahko tako za enak tip dela plačani različno. Pogosto pa so študenti in dijaki po minimalni urni postavki plačani tudi za delo, ki s seboj prinaša več odgovornosti, kot na primer gradbena dela ali delo z otroki. Na to je opozorila 21-letna Katja Škrlec, ki ima veliko izkušenj s študentskim delom, saj dela že od svojega šestnajstega leta, z večino opravljenih del pa je zadovoljna. "Najprej sem vodila otroške animacije in rojstnodnevne zabave, plačana pa sem bila po minimalni urni postavki, kar se mi je zdelo premalo za odgovornost, ki jo je to delo prinašalo s seboj," je pojasnila naša sogovornica.
"Urna postavka se mi tudi zviša"
Razlike v plačilu med deli enakega tipa so opazne tudi na spletni strani e-Študentskega servisa, največjega posrednika študentskih del v Sloveniji, kjer imajo trenutno navedenih več kot 3000 prostih del za dijake in študente, letno pa imajo okoli 60.000 aktivnih članov. Prvo podjetje v Ljubljani tako na primer išče študenta ekonomske oziroma pravne smeri za opravljanje zahtevnih administrativnih del, za opravljanje tega dela mu ponujajo 6,30 evra bruto, drugo podjetje pa išče absolventa ekonomije ali prava za administrativna dela, vendar pa študentu za opravljeno delo ponujajo 10,06 evra bruto. Na spletni strani študentskega servisa so sicer kot trenutno najbolje plačana navedena tri dela – programiranje, trženje in poučevanje nemškega jezika –, študentom in dijakom za ta dela pa nekateri delodajalci plačajo tudi 23,67 evra bruto na uro, kar je 20 evrov neto. Najmanj pa so plačana dela, kot so pregledovanje PCT pogojev, pomoč pri prodaji in delo v skladišču.
Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pravijo, da običajno na leto vsaj en dan študentskega dela opravi okoli dve tretjini vseh dijakov in študentov. "Dolgoletno povprečje je okoli 100.000 dijakov in študentov. Leta 2019 je študentsko delo opravljalo 97.493 dijakov in študentov, leta 2018 100.347, leta 2017 pa 98.914," so pojasnili pri ŠOS. V letu 2020 pa je študentsko delo opravljalo 80.570 od skupno 149.466 vpisanih dijakov in študentov, kar pomeni, da je epidemija vsaj 15.000 dijakom in študentom onemogočila opravljanje študentskega dela.
Študentsko delo lahko opravljajo vse osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da lahko v Sloveniji delo iščejo tudi tuji študenti, ki študirajo na eni izmed slovenskih univerz. 21-letni Miloš Kosanović prihaja iz Subotice in že tretje leto študira v Mariboru. Z iskanjem študentskega dela ni imel težav, delo pa opravlja v enem izmed lokalov v Mariboru. "Po mojih izkušnjah je študentsko delo precej preprosto najti. Z delom sem zadovoljen, plačilo je lepo, urna postavka pa se mi s časom tudi zviša," pravi 21-letnik.
Brez primerne zaščite pri delu
Čeprav imajo vsi sogovorniki s študentskim delom relativno dobre izkušnje, pa delodajalci študentom in dijakom, ki pri njih opravljajo dela, pogosto ne zagotovijo ustreznih izobraževanj ali uvajanj za delo. To je izpostavil tudi 21-letni Tine Pogorelc, ki je študentsko delo opravljal pri gradbenem podjetju. Z delom, ki je sicer bilo fizično naporno, je bil zadovoljen, tudi plača je bila delu primerna. Opozoril pa je, da pred pričetkom dela niso imeli nobenega izobraževanja o varnosti pri delu, pogosto pa niso imeli niti primerne zaščite pri delu: "Ko smo rušili nosilne stene, nismo imeli primerne zaščite, zato sem še en teden imel težave z dihali, kot na primer kašljanje in bolečine v grlu."
Vsi sogovorniki so izpostavili, da so se jim delodajalci prilagajali glede na njihove študijske obveznosti, kar je olajšalo usklajevanje študija in dela, večinoma pa so zadovoljni tudi s samim odnosom delodajalcev. Vendar pa ni malo primerov, ko se delodajalci do študentov in dijakov, ki delajo pri njih, ne obnašajo korektno in spoštljivo. To je izpostavila tudi Katja Škrlec, ki je z odnosom večine njenih delodajalcev zadovoljna. Pred kratkim pa je doživela prvo negativno izkušnjo, saj pri enem izmed delodajalcev pomoči študentov zaradi situacije z epidemijo niso več potrebovali, vendar je o tem niso obvestili. "Dali so mi plačilo in me vrgli iz skupine, kjer so se dogovarjali za urnik. Na tak način sem dojela, da pri njih dela ne bom mogla več opravljati. Menim, da je bil to zelo neresen in neprofesionalen pristop, četudi je šlo samo za študentsko delo," je povedala. Podobno izkušnjo je s prvim študentskim delom imela tudi 24-letna Metka Verhnjak, ki je delo takrat opravljala v pekarni: "Plača ni bila najboljša, neprestano so obljubljali stimulacijo, vendar je nikoli ni bilo. Vedno so me klicali, ko so potrebovali nadomeščanje. Ker sem bila študentka, sem bila tako rekoč 'na poziv'."
V primeru težav z delodajalci ali v primeru neplačila se dijaki in študenti obračajo na študentske servise, preko katerih opravljajo delo. "V primerjavi z aktivnimi člani je teh primerov zelo malo. V letu 2021 smo zabeležili okoli 400 nesporazumov med dijaki, študenti in podjetji, kar znaša manj kot odstotek v primerjavi s številom aktivnih članov," pojasnjujejo pri E-Študentskem servisu. Vendar pa spore največkrat rešijo že s pogovorom. Nekateri študentski servisi v primeru neplačnikov zalagajo sredstva in takoj po končanem delu nakažejo denar, eden takšnih študentskih servisov je tudi E-Študentski servis, kjer založijo okoli 90 odstotkov vseh zaslužkov letno. "V primeru, da vseeno pride do neplačila, gre račun v izterjavo, v skrajnem primeru pa gre primer na sodišče," odgovarjajo pri E-Študentskem servisu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
