Savinjska podjetja po poplavi zaganjajo le del linij

Po avgustovskih poplavah nekatera podjetja še več mesecev ne bodo mogla svoje proizvodnje zagnati na vso moč, kar pomeni, da lahko medtem izgubijo določene kupce. V BSH Nazarje so v začetku meseca optimistično spravili v tek del proizvodnje, a ta pomeni skromen odstotek celotne proizvodnje. Večinoma zaposleni še vedno čistijo in poskušajo usposobiti stroje za delo. V KLS Ljubno, z več kot 260 zaposlenimi največjem delodajalcu v Zgornji Savinjski dolini, ki je obenem najbolj robotizirano podjetje, se trudijo ponovno vzpostaviti proizvodne linije. Kot je opisal lastnik Bogomir Strašek, tudi če bi imeli na kupu sto milijonov evrov ali več, nakup novih strojev zanje ne bi bil rešitev, saj bi nanje čakali leto in pol.Poročali smo, da so nekateri evropski proizvajalci avtomobilov zaradi poplavljenega KLS ustavili svojo proizvodnjo. Izdelki KLS – na dan je izdelanih okoli 70 tisoč zobatih obročev za vztrajnike motorjev, ki so sestavni del avtomobilov evropskih proizvajalcev - imajo na evropskem trgu več kot 50-odstotni delež, v svetovnem merilu ta znaša 15 odstotkov. Nekateri poslovni partnerji pomagajo pri sanaciji in čiščenju. Večinoma so vsi potrpežljivi, a dolgo ne bodo mogli biti. "Oni potrebujejo dele. Če jim jih mi ne bomo dobavili, jih bodo iskali drugje," se zaveda Strašek. "Od jutra do večera delamo vsak dan, tudi vsako soboto in nedeljo. Imamo veliko podporo velikih proizvajalcev, ki nam tudi pomagajo. A če struga ne bo urejena, bo to vse zastonj," opozarja, saj v nasprotju z BSH in Bisolom, kjer se je namigovalo na možnost preselitve lokacije, sami ne gredo nikamor. "Mi bi radi prihodnji mesec vsaj del proizvodnje zagnali, za celoto bomo potrebovali še dolgo časa," poudarja.Podobno velja za Bisol iz Latkove vasi pri Preboldu. Prihodnji teden naj bi zagnali manjši, tretjinski del proizvodnje, polni zagon pričakujejo šele v prvem kvartalu prihodnjega leta. "Rad bi se iz srca zahvalil vsem izjemnim sodelavcem, ki že mesec in pol neumorno dan za dnem sanirajo po tej grozoti. V poslovnem smislu je ponovna vzpostavitev proizvodne dejavnosti na prvem mestu in vesel sem, da nam je z nadčloveškimi napori to uspelo v rekordnem času," je dejal predsednik uprave skupine Bisol Group dr. Uroš Merc. Prioriteta pri zagonu proizvodnje bo usmerjena v produkte, ki veljajo za edinstvene. Gospodarsko škodo v Bisolu ocenjujejo na več kot 30 milijonov evrov. Ob tem Merc vnovič izpostavlja, da sami v rečne struge ne morejo posegati. To je naloga države, zato, nadaljuje, je povsem upravičeno pričakovati solidarnostno podporo v višini najmanj 80 odstotkov nastale škode. Njihova edina sreča v tej nesreči je bila zamuda ladjarja, ki je tovoril nov stroj. Zaradi tega v podjetje do poplave še ni prispel novi tako imenovani laminator fotonapetostnih modulov, ki jim bo siceršnje proizvodne kapacitete povečal za četrtino.Tudi manjši delodajalci imajo težave z vnovično vzpostavitvijo proizvodnje. "Očistili smo. Stroj nekako še uspemo zagnati, pa se spet hitro pokvari," opisuje Janez Rihter, direktor v podjetju Rihter iz Ljubnega, kjer izdelujejo montažne hiše. "Pri nas ocenjena škoda znaša preko milijon evrov. Okvare, zalita skladišča ..., to je le en vidik škode. Ob tem zaradi izpada izgubiš določene kupce. Pomembno je, da dobro zgradimo protipoplavne rešitve. Ker mi se iz takih con težko selimo," poudari Rihter. Enako meni Strašek. "Eni idilično razmišljajo, da saj to je bilo včasih vse poplavno, zakaj so pa zidali tu. Ja kje pa boš? Na vrhu hriba? Tudi če bi rad, tam ne smeš. Kje bomo mi ljudem dali delovna mesta? Če gremo mi in BSH, kam se bodo ljudje vozili v službo," še izpostavi Strašek.

Savinjska podjetja po poplavi zaganjajo le del linij

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano