(PRAVNI NASVET) Kaj potrebujete za delo na domu? Zoom in ustrezno pogodbo o zaposlitvi

Delo na domu ni novost. Res pa je, da je vsaj do nedavnega veljalo za posebnost le nekaterih poklicev, zato o njem ni bilo veliko govora. Dokler se ni v letu 2020 praktično čez noč zgodila velika sprememba. Delo na domu se je izkazalo kot odlično orodje za nadaljevanje dela in ohranjanje delovnih mest. Na ta način je hitro postalo nova normalnost za marsikatero podjetje. Glede na statistične podatke naj bi med aktualno krizo delo na daljavo postalo običajna praksa vsaj za 30 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v Evropi. Po podatkih revije Forbes pa naj bi do leta 2025 približno 70 odstotkov delovne sile vsaj pet dni v mesecu delalo na daljavo.Kaj sploh je delo na domu?Glavna razlika med opravljanjem dela na domu in klasičnim opravljanjem dela v prostorih delodajalca je ravno v kraju opravljanja dela in svobodi, ki jo pri tem ima delavec. Po drugi strani pravice tega ostajajo enake, kot če bi delo opravljal v delovnih prostorih delodajalca.Delo na domu na podlagi pogodbe o zaposlitviNa podlagi pogodbe o zaposlitvi se na domu lahko opravlja vsako delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali dejavnost, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti delodajalca, razen če gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, ker: so škodljiva ali obstaja nevarnost, da postanejo škodljiva za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter to prepoveduje poseben zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: zakon) ali drug predpis. Oblike dela na domuDelo na domu je pri nas mogoče trajno in redno opravljati le na podlagi za to posebej sklenjene pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu. Možna pa je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur.Priporočljivo je tudi, da delodajalec za namen organiziranja dela na domu pripravi Pravilnik o opravljanju dela na domu oziroma pogoje opravljanja dela na domu vključi v Akt o organiziranju in sistemizaciji delovnih mest.Obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delo na domuDelodajalec sam, v običajnih razmerah, ne more odrediti delavcu opravljanja dela na domu, ampak mora biti za to sklenjena posebna pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, s katero se uredijo obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi in določene posebnosti, ki jih prinaša opravljanje dela na domu. To velja ne glede na to, ali gre za zaposlovanje na novo ali če delovno razmerje med delavcem in delodajalcev že obstaja (pogodba o zaposlitvi pa ne predvideva dela na domu). Obstoječe pogodbe namreč ni možno spremeniti z aneksom, ampak zakon zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.Prvi korak pri organiziranju dela na domuDelodajalec mora pred organiziranjem dela na domu najprej ugotoviti, katera delovna mesta je mogoče opravljati na domu glede na tehnične možnosti in specifike delovnega mesta in niso škodljiva oziroma ali nevarna za delavca. Obenem pa mora presoditi tudi kompetence, ki jih mora imeti delavec, da bo opravljanje dela na domu uspešno in bo imelo pozitivne učinke tako za delavca kot za delodajalca. V ta namen je priporočljivo, da delodajalec oblikuje Pravilnik o delu na domu oziroma v Splošni akt o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest vključi, katere vrste dela je možno opravljati na domu, in določi pogoje za to. Če delodajalec omogoči delo na domu, mora biti to omogočeno vsem delavcem pod enakimi objektivnimi pogoji.Vsebina pogodbe o zaposlitvi za delo na domuS pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere bo delavec opravljal delo na domu, je treba poleg obveznih sestavin (31. člen zakona) urediti tudi nekatere posebnosti narave dela na domu (obvezne oziroma ključne sestavine, ki jih je treba določiti v pogodbi o zaposlitvi): kraj opravljanja dela (na domu ali v kraju po izbiri delavca), razporeditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov (skladno s 157. členom zakona se lahko uredi drugače kot pri matičnih delavcih), obseg opravljanja dela na domu (za celotno trajanje delovnega časa, le del delovnega časa, le ob določenih dnevih ali možne kombinacije teh načinov), čigava sredstva se uporabljajo in višina nadomestila, če se uporabljajo sredstva delavca, dogovor o občasnem vstopu delodajalca v prostore, kjer delavec opravlja delo, zaradi nadzora delovnega okolja in delovnih sredstev - če je to zaradi narave dela potrebno. Poleg obveznih oziroma ključnih sestavin, ki jih je treba določiti v pogodbi o zaposlitvi, pa se lahko (oziroma je priporočljivo) preostali elementi, ki so potrebni za izvajanje dela na domu, določijo s Pravilnikom o delu na domu ali Splošnim aktom o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest (odločitev, kje bo to urejeno, je v domeni delodajalca): način spremljanja dodeljenih nalog, merila za določanje delavčeve uspešnosti in način poročanja delavca (nadzor), poročanje delavca o izrabi delovnega časa, obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu, spoštovanje poslovne skrivnost in zaupnosti, dosegljivost delavca (ob katerih urah in na kakšen način mora biti dosegljiv za delodajalca), obveščanje delavca v primeru nezgode pri delu ali v primeru nevarnega pojava v prostorih, kjer opravlja delo ipd. Povračilo stroškov in plačilo za deloČe delavec delo v celoti opravlja na domu, mu pri tem običajno ne nastanejo stroški prevoza in posledično do njih ni upravičen. Če pa se delavec in delodajalec dogovorita, da mora delavec pri opravljanju dela na domu kdaj priti tudi v prostore delodajalca (oz. na sedež podjetja), pa mu je delodajalec dolžan povrniti potne stroške. Delavec je drugače upravičen do enakega plačila za delo, nadomestilo plače in drugih prejemkov (regres) kot delavec, ki redno dela v prostorih delodajalca (matični delavec). Prav tako je upravičen do povračila stroškov za prehrano (enako kot matični delavci).Varnost in zdravje pri deluDelodajalec ima v skladu z zakonodajo dolžnost zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Delodajalec ima enako odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tudi za delavca, ki dela na domu ali na drugi lokaciji zunaj prostorov delodajalca. Pri tem mora biti pozoren predvsem na: delovno okolje (osvetljenost, hrup, toplotne razmere), delovno opremo, stres in duševno počutje, dejstvo, da delavec dela sam (v primeru nezgode), druga tveganja ne delovnih mestih na domu (možnost zdrsa/padca, ročno premeščanje bremen, nevarnost električnega toka itd.). Vse to pomeni, da mora delodajalec tudi za delo na domu izdelati oceno tveganja in izjavo o varnosti v pisni obliki ter jo ob vsaki novi nevarnosti dopolniti.Enostranska odreditev dela na domu v primeru izrednih razmerZakon v 169. členu omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju (tudi na domu) zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vendar le, dokler trajajo takšne izjemne okoliščine.Primer uporabe tega člena smo doživeli v Sloveniji v času prvega vala epidemije spomladi 2020. Če gre za delo, ki se ne more opravljati na domu, ima načeloma delodajalec, ko v času izrednih razmer ne more zagotavljati dela v svojih prostorih, tudi druge možnosti, npr. začasno čakanje na delo, koriščenje letnega dopusta in morebitni kolektivni dopust.Kraj dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, se torej lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine, in to z izdajo odredbe o delu na domu. Vseeno je treba takoj, ko je to možno, o tem obvestiti inšpektorat za delo ter poskrbeti za varnost in zdravje pri delu. Zakonska podlaga za takšno odreditev dela odpade, ko se zadeve takšne okoliščine prenehajo.Kaj je delo na domu? Delo na domu je delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Delo na domu se lahko redno in trajno opravlja le na podlagi za to sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v kateri je treba opredeliti posebnosti, ki se nanašajo na naravo takšnega načina opravljanja dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v izjemnih okoliščinah dovoljuje tudi enostransko odreditev dela na domu. Temeljne obveznosti delodajalca pri organiziranju dela na domu Sklenitev pogodbe o zaposlitvi v kateri se določijo obvezne sestavine delovnega razmerja ter posebnosti dela na domu (kraj, delovni čas, obseg dela, nadomestilo za uporabo sredstev, ipd.) ali pisna odreditev dela na domu v času izrednih razmer, Preverba in zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ter drugi ukrepi za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, Obvestilo inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu. Pripravila pravnika Kristjan Bezgovšek, mag. prava in Primož Rojac, univ. dipl. prav., LL.M., člana ekipe IURALL. Pravna platforma IURALL na spletnem naslovu iurall.com omogoča iskanje odvetnikov in druge pametne pravne rešitve. Tam lahko najdete tudi serijo prispevkov o delu na domu.

(PRAVNI NASVET) Kaj potrebujete za delo na domu? Zoom in ustrezno pogodbo o zaposlitvi

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano