Obrestovanje depozitov: Banke služijo, komitenti pač ne

Deponenti v slovenskih bankah postajajo vse bolj nejevoljni, ker na svoje depozite praktično ne prejemajo obresti. Kakšna desetinka odstotka obresti se jim sicer nateče pri bolj dolgoročnejših vezavah, a vendarle je v slovenskih bankah kar 84 odstotkov vseh depozitov na dejansko neobrestovanih vpoglednih vlogah oziroma na bančnih transakcijskih računih, medtem ko je v državah z evrom v povprečju 60 odstotkov tovrstnih depozitnih vlog. Kakšna od tujih bank, UniCredit, Sparkasse in BKS, se recimo že trudi in ponuja tudi po dva ali tri odstotke letnih obresti, vendar v glavnem takšno obrestovanje vežejo na nove komitente in prenos transakcijskega računa k njim, medtem ko dosedanjim komitentom ponujajo nižje obresti. Po drugi strani so banke kaj hitro po rasti euriborja in obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) začele dvigovati (posojilne) obrestne mere, kar bančne komitente dodatno jezi.Varčevalne navade se ne spreminjajoVsemu navkljub varčevalci še ne spreminjajo svojih varčevalnih navad, saj ne spreminjajo svojih depozitov bodisi v vzajemne sklade ali delnice, četudi jim to nekatere banke ponujajo, obenem pa država ne izkoristi priložnosti, kot recimo Hrvaška, da bi izdala večmilijardne državne obresti in jih obrestovala z recimo tremi ali štirimi odstotki letno. Posledica vsega tega je, da se je po zadnjih podatkih Banke Slovenije (BS) za december lani obseg depozitov v slovenskih bankah dodatno krepil. Tako ima prebivalstvo v bankah že 25,8 milijarde evrov depozitov, podjetja pa 9,7 milijarde evrov depozitov. Zgolj decembra lani je bilo pri prebivalstvu 600 milijonov evrov, pri podjetjih pa 300 milijonov evrov prirasta depozitov.Razmere v slovenskem bančništvu dr. Mejra Festić, profesorica z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in med letoma 2011 in 2018 viceguvernerka Banke Slovenije, opiše tako: "Obrestne mere so bile dolgo nizke, kar je posledica ohlapne denarne politike. Poviševanje obrestnih mer je normalen proces, konkretna višina obrestnih mer na depozite pa odločitev poslovne politike posameznih poslovnih bank. Alternativna naložba za bančne deponente bi lahko bile podjetniške obveznice, s čimer bi narodnogospodarske prihranke preusmerili iz bank v financiranje gospodarstva."Kmalu vendarle rast depozitnih obrestiJe pa na mestu vprašanje, ali so slovenske banke sploh zainteresirane za rast in dvige depozitnih obrestnih mer, če zdaj z njimi s hrambo pri ECB dosegajo lepe zaslužke, in navkljub nizkim ali ničelnim obrestnim meram imajo še vedno visoke presežke depozitov. Presežki depozitov gospodinjstev in podjetij so glede na dana posojila podjetjem in gospodinjstvom okvirno 14 milijard evrov, in če so deponirana pri ECB, lahko slovenskim bankam prinesejo približno 400 milijonov evrov zaslužka. V preteklosti, še lani, ko je ECB slovenskim poslovnim bankam za te presežke zaračunala pol odstotka negativne obrestne mere, so ECB plačale kakšnih 70 milijonov evrov letno in tudi zaradi tega so bančnim komitentom, sprva podjetjem in nato prebivalstvu, za velike vsote depozitov - recimo tiste nad 100 tisoč evrov, zaračunale tako imenovane ležarine ali negativne obrestne mere. Vendar pa smo zaznali obrat pri nekaterih manjših bankah v Sloveniji v tujem lastništvu (UniCredit, Sparkasse, BKS banka), ki komitentom že ponujajo kar precejšnje depozitne obresti. Ob predstavitvi četrtkovih rekordnih rezultatov NLB je podobno napovedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je dejal, da bo tudi njihova banka, ta je ob madžarski OTP zdaj vodilna na slovenskem bančnem trgu, vsaka od njiju pa obvladuje približno 30 odstotkov slovenskega bančnega trga, kmalu začela dvigovati tudi depozitne obrestne mere in ne zgolj posojilnih.Pri v zadnjem letu dni hitro rastočih obrestnih merah za (stanovanjska) posojila se zastavlja vprašanje, ali lahko banke z njimi celo ogrozijo sposobnost odplačevanja svojih kreditojemalcev, katerim se je, če so imeli posojila z variabilno obrestno mero, zaradi občutno višjih posojilnih obrokov močno poslabšal finančni položaj. Tudi zaradi tega je v zadnjem obdobju občutiti upad najemanja posojil, kar pomeni, da se razkorak med depoziti in posojili v slovenskih bankah še ne bo zmanjševal, vsaj občutno ne. Prav tako je lahko težava, da je kar 84 odstotkov vseh depozitov v slovenskih bankah vpoglednih ali pa denar (ob)leži kar na bančnih transakcijskih računih, s čimer je oteženo dolgoročnejše posojilno financiranje bančnih strank, ko najemajo kredite za recimo deset let ali več. S kratkoročnimi viri namreč ni zaželeno financirati dolgoročnih posojil, ker je tveganje lahko (pre)visoko.Slovenske banke služijo nadpovprečnoV oči bode tudi podatek o izjemno visokem razkoraku med obrestnimi merami za stanovanjska posojila in pa za vpogledne vloge, ki je v Sloveniji 3,63-odstotne točke, povprečje za evrodržave pa je 2,81-odstotne točke. To pomeni, da trenutno slovenske banke z obrestmi služijo precej več kot druge primerljive banke v evrskem območju. Tako bo ostalo še kar nekaj časa, vsaj dokler se ne bo zgodil občuten padec obsega bančnih depozitov ali bančnih posojil. Da bi se zgodilo prvo, bi morali bančni deponenti iskati alternativne rešitve za naložbe, ki bi bile boljše obrestovane od njihovih depozitov, a je vprašanje, koliko so ti varčevalci pripravljeni tvegati z naložbami, kot so vzajemni skladi, delnice ali obveznice. Pri (stanovanjskih) posojilih pa je že čutiti določeno ohlajanje, saj posojila še zdaleč niso več tako ugodna, kot so bila pred letom dni, tudi cene nepremičnin še niso prav nizke. Prav tako se v energetski, prehranski in še kakšni draginji potrošniki začnemo vesti vse bolj racionalno, tudi kar zadeva najemanje (novih) kreditov. Olajšano najemanje posojil Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katerim opredeljuje, da Banka Slovenije (BS) pri izvajanju le-tega ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju. Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil: "BS je pravne podlage tolmačila na način, da je pri izdaji makrobonitetnih ukrepov glede omejitve kreditiranja prebivalstva vezana na omejitve iz teh predpisov. S potrjenim predlogom novele bomo omogočili takšno izvajanje makrobonitetnih ukrepov BS za kreditiranje prebivalstva, na katere ne bo vplivala vsakokratna korekcija minimalne plače, temveč samo neodvisna ocena regulatorja. BS bo po uveljavitvi predlagane dopolnitve zakona lahko brez kakršnegakoli dvoma določila drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, in sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost. To bo omogočilo, da bodo na BS ta limit spustili."

Obrestovanje depozitov: Banke služijo, komitenti pač ne

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano