Nemška industrija, sicer paradna v Evropi, v gospodarski krizi izgublja vse več delovnih mest. Samo v avtomobilskem sektorju je ta panoga v enem samem letu zabeležila neto izgubo približno 51.500 delovnih mest oziroma skoraj sedem odstotkov delovne sile, kaže analiza svetovalnega podjetja EY in jo povzema nemška tiskovna agencija DPA. Noben drug industrijski sektor ni bil tako močno prizadet, še ugotavlja analiza.
Skupno število zaposlenih v industriji je bilo 30. junija 5,42 milijona, kar je 2,1 odstotka manj kot dvanajst mesecev prej. To pomeni, da je bilo v enem letu ukinjenih približno 114.000 delovnih mest, kaže študija, ki temelji na podatkih Zveznega statističnega urada. Od leta 2019, torej obdobja pred pandemijo koronavirusa, se je število zaposlenih dejansko zmanjšalo za približno 245.000, kar je 4,3-odstotno zmanjšanje.
Hkrati je prodaja panoge v drugem četrtletju upadla za 2,1 odstotka, to pa je že osmi zaporedni upad. Po podatkih EY so zabeležili upad vsi sektorji, razen elektroindustrije. V avtomobilski industriji, ki se spopada z upočasnjeno prodajo, konkurenco iz Kitajske in prehodom na električno mobilnost, se je promet zmanjšal za 1,6 odstotka.
Ameriške carine in ostra konkurenca na Daljnem vzhodu
Nemška industrija ne trpi le zaradi drage energije, birokracije in šibkega domačega povpraševanja, temveč tudi zaradi carinskega spora z Združenimi državami Amerike. "Velik upad izvoza v ZDA je v zadnjem času močno prizadel nemško industrijo," pravi Jan Brorhilker, generalni partner pri EY.
Visoke carine, ki jih je uvedel Donald Trump, dražijo nemške izdelke v ZDA – čeprav želi EU retroaktivno znižati svoje avtomobilske carine. Po podatkih EY se je zmanjšal tudi nemški izvoz na Kitajsko, predvsem zato, ker se nemški proizvajalci avtomobilov soočajo s hudo konkurenco na Daljnem vzhodu.
Pod pritiskom so proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in VW, pa tudi dobavitelji Bosch, Continental in ZF so napovedali programe za zmanjšanje stroškov. Prav tako pa želi Porsche v veliki meri ustaviti proizvodnjo v svoji hčerinski družbi za baterije Cellforce.
"Zaradi velikega upada dobička, presežnih zmogljivosti in slabšanja tujih trgov so znatna odpuščanja neizogibna – zlasti v Nemčiji , kjer so locirane vodstvene, administrativne in raziskovalno-razvojne funkcije," pravi Brorhilker.
Smo priča deindustrializaciji Nemčije?
Vendar pa ne odpuščajo samo v avtomobilski industriji: po podatkih EY je bilo v strojegradnji v enem letu izgubljenih dobrih 17.000 delovnih mest, v kovinski industriji pa dobrih 12.000. V nasprotju s tem je bilo v kemični in farmacevtski industriji izgubljenih skoraj nič delovnih mest.
Kriza v industrijskem sektorju je že pred časom sprožila razpravo o Nemčiji kot poslovni lokaciji. Kritiki govorijo celo o deindustrializaciji te največje evropske gospodarske velesile. A dolgoročno gledano se je zaposlenost v industriji dejansko povečala: po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada je bila konec leta 2024 za 3,5 odstotka oziroma 185.000 ljudi višja kot leta 2014.
Prihajajo težki časi za inženirje. Kam naj se usmerijo?
Jan Brorhilker pričakuje, da se bo trend upadanja števila delovnih mest v industriji nadaljeval, saj se programi varčevanja v statistiki pojavljajo z zamudo. Kar pa je slaba novica za diplomante šol ali univerz. "Avtomobilska industrija in strojništvo danes zaposlujeta bistveno manj mladih kot v zadnjih letih," pravi. Trg dela za mlade inženirje na primer postaja vse težji in mnogi se bodo verjetno morali preusmeriti. Brohilker dodaja tudi: "Priča bomo naraščajoči brezposelnosti med univerzitetnimi diplomanti – nekaj, česar v Nemčiji že dolgo nismo videli."
