Največja banka le zvišala obresti, prispevala bo tudi milijone v sklad za obnovo po poplavah

Bančni sektor je v prvi polovici leta po podatkih Banke Slovenije pridelal že preko pol milijarde evrov dobička, natančneje 531 milijonov evrov, številka pa bi se do konca leta lahko povzpela tudi do milijarde evrov. Zaradi tega so se v velikem delu javnosti in v politiki prižgali alarmi, namreč dobršen del dobička so banke v Sloveniji ustvarile z visokimi obrestnimi merami za kredite in na drugi strani z mizernimi obrestnimi merami za depozite, ki jih plačujejo strankam. Slovenci imajo v bankah že za več kot 26 milijard evrov depozitov. To pomeni, da banke letos na krilih obresti služijo dvakrat več kot lani, saj je razlika med prihodki in odhodki za obresti v prvi polovici leta znašala kar 661 milijonov evrov.Za primerjavo: največji bančni skupini v Sloveniji NLB in Nova KBM skupaj s SKB banko, ki jo je prevzela skupina OTP, še v avgustu strankam za enoletni depozit ponujata 0,01-odstotno letno obrestno mero. Torej, če ste za 365 dni vezali 10.000 evrov, vam je banka izplačala en evro obresti. Zgovorni so tudi zadnji podatki Evropske centralne banke za junij, kjer je bila za enoletne depozite povprečna obrestna mera v evroobmočju 2,73 odstotka, v Sloveniji pa le 0,72- odstotna. Pa še to povprečje zvišujejo akcijske ponudbe za depozite pri bankah z nižjim tržnim deležem v Sloveniji. Ena takih je 3-odstotna obrestna mera v Unicredit banki za depozite novih strank pod določenimi pogoji.NLB dviga obresti na depozite, Nova KBM (še) neZa višje depozitne obrestne mere, ki bodo veljale od septembra, so se včeraj le odločili v NLB, ki je bila zavoljo najvišjega dobička tudi po zaslugi enormnih razlik med obrestnimi merami za kredite in depozite najbolj na udaru. Kot kaže, so pritiski vsaj malo zalegli. Obrestne mere se za do enoletne depozite zvišujejo z 0,01 odstotka na en odstotek, za nad dvoletne depozite pa z 0,08 odstotka na 2,5 odstotka. V primeru naložb dela denarja v enega od skladov NLB in depozit pa je lahko obrestna mera za dvoletni depozit 3,80-odstotna. V Novi KBM na vprašanje, ali nameravajo septembra zvišati obrestne mere na depozite, neposredno ne odgovarjajo: "Skrbno spremljamo gibanje obrestnih mer na finančnih trgih v Sloveniji in širše. Tudi v prihodnje bomo temu ustrezno prilagajali obrestno in cenovno politiko." Dodajajo, da imajo še vedno presežno likvidnost, delno tudi zaradi nekoliko manjšega obsega kreditiranja, zaradi česar obrestne mere za depozite rastejo počasneje. Neuradno pa naj bi obrestne mere kmalu zvišali tudi v Novi KBM.Ovin: Banke moč na denarnih trgih izkoriščajo sebi v pridProfesor Rasto Ovin, dekan DOBA Fakultete, meni, da je del dobičkov bank v veliki meri posledica njihove moči na denarnih trgih, ki jo lahko izkoriščajo proti varčevalcem: "V mislih imam predvsem razliko med aktivno in pasivno obrestno mero, kjer so v povprečju banke v tujini bolj radodarne od slovenskih in tako del koristi od visoke gospodarske aktivnosti delijo z varčevalci." Ekonomist Ovin še meni, da mora vlada iskati pomoč za ljudi, ki so bili prizadeti v zadnjih poplavah: "Četudi ne more vedeti, kakšen bo izid prizadevanj, mora pokazati voljo, da v pomoč vključi tudi dele gospodarstva, kjer ima svoje deleže. Ne le v vladi, tudi drugod ne obstaja znanje, da bi vedeli, kako brez škode za prizadete banke in zavarovalnice relevanten del njihovih dobičkov preusmeriti tja, kjer so sedaj potrebe neizmerne."Ovin še meni, da bi se razprava o tem morala začeti s pregledom tuje prakse in bi se na osnovi tega naprej vlada pogovarjala z ustvarjalci velikih dobičkov: "Obljube na pamet in zahteve temeljijo na čustvih. Ta imamo sedaj vsi, ne smejo pa voditi v povzročanje dodatne škode. Ta bi zagotovo nastala, če bi z radikalnim posegom porezali dobičke ali preprečili izplačilo dividend. Banke in zavarovalnice delujejo na trgu in se po svojih močeh borijo s konkurenco. Če bi nekje z odtokom denarja oslabili njihov položaj, bi lahko nastale težave v poslovanju, kot je na primer odhod vlagateljev, ki bi jim odrekli dividendo. Poleg tega dober gospodar del dobička vlaga v posodabljanje storitev, za izboljšanje svojega položaja na trgu. S tem pa tudi manjša tveganje, da bi morali na primer za sanacijo bank denar spet nameniti davkoplačevalci."Pašek Šetinc: Brodnjaku ne bo padel klobuk z glavePoslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc je včeraj z objavo na družabnem omrežju kritično ugotavljala, da so šefi bank odvrgli svoje maske velikih "humanitarcev in filantropov" ter rešiteljev slovenskih podjetij in ljudi: "Vladi odgovarjajo, kako bodo banke šle naproti ljudem, ki so v poplavah izgubili vse, z ugodnimi posojili in reprogrami posojil. Pa da naj vse gospodarstvo prispeva. Ob tem o odpisu kakega dolga v bankah seveda po 'filantropsko' ne razmišljajo. To so, poudarjam, tiste banke, ki smo jih reševali s tremi milijardami preveč dokapitalizacije pred desetimi leti. To so tiste banke, ki od tedaj nenehno poslujejo z enormnimi dobički. In zdaj so taiste banke spet vojni dobičkarji - tokrat inflacije. Zato gre moj predlog v smer, da se te ekstra dobičke bank obdavči." Predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku, ki je sicer vedno poln gneva do države in politike - češ, da je slab gospodar, pravi poslanka Mojca Pašek Šetinc, ob tem klobuk ne bi smel pasti z glave. Dalje: "Prav tako pa se ne bo zamajala krona gospe Zadravec Caprirollo, ki je kot viceguvernerka sodelovala pri notorični sanaciji bank, zdaj pa kot šefica Združenja bank sporoča, da ljudem, ki so plačali pretirano sanacijo bank, v bistvu ni treba preveč pomagati!"NLB bo dala 15 milijonov za obnovo NLB bo v sklad za obnovo Sloveniji po ujmi, ki je v postopku ustanavljanja, prispevala 15 milijonov evrov. Nadzorni svet banke je namreč v četrtek potrdil predlog uprave pod taktirko Blaža Brodnjaka o enkratnem vplačilu v sklad, so danes sporočili iz NLB in dodali še, da dividendna politika ostaja nespremenjena.Kaj predlagajo banke Združenje bank Slovenije (ZBS) vladi predlaga ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, so pa za enkraten prispevek celotnega gospodarstva. Dodatno naj bi posredovale še predlog možnega dodatnega solidarnostnega prispevka v namenski državni sklad za obnovo škode po posledicah poplav in zemeljskih plazov. Minister za finance Klemen Boštjančič je po seji vlade povedal, da so na ministrstvu že pripravili odgovor na te predloge bank. Meni, da je stališče bank dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov tudi glede morebitne uvedbe prispevka bank in hranilnic, vezanega na bilančno vsoto, ki bi bil namenjen sanaciji. Do končne verzije ukrepov pa bi lahko prišli v tednu ali dveh.Nova KBM novembra dražja Nova KBM bo s 1. novembrom podražila vrsto svojih storitev, o čemer je že obvestila bančne stranke. Paket Komplet bo dražji za 81 centov in bo z dodanima storitvama petih direktnih obremenitev in neomejenih trajnih nalogov stal 5,80 evra mesečno. Obveščanje o poslovanju s transakcijskim računom bo dražje za pol evra mesečno. Več bo stalo tudi poslovanje z debetno in plačilno kartico Visa (letna članarina). Z novembrom bodo višja tudi nadomestila za plačilne transakcije in kreditno poslovanje, kjer izstopajo precej višji stroški odobritve kreditov, ki po novem znašajo največ 600 evrov (doslej največ 400 evrov).

Največja banka le zvišala obresti, prispevala bo tudi milijone v sklad za obnovo po poplavah

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano