Na vidiku manj bančnega kreditiranja

Banke bodo morale predvidoma do konca prihodnjega leta dodatno krepiti obvezni kapital, saj se je Banka Slovenije (BS) ob umiritvi gospodarskih gibanj odločila za aktivacijo proticikličnega kapitalskega blažilnika bank. Njegova vrednost bo 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Ukrep je previdnostne narave, banke pa bodo z njim dodatno krepile obvezni kapital. Že po prejšnjem sklepu BS pa bodo morale banke za svojo večjo odpornost del kapitala, ki ga imajo prostovoljno, pretvoriti v obvezni kapital. Začel bo veljati sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini enega odstotka za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, in 0,5 odstotka za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.BS: Dosedanji odziv bank neprimerenV BS ugotavljajo, da se po krepkem pokoronskem gospodarskem okrevanju pojavljajo znaki umirjanja gospodarske dejavnosti in povečana sistemska tveganja za finančno stabilnost. Kaže, da se bo gospodarska rast po letošnjih še vedno visokih številkah, dosegla naj bi okoli pet odstotkov, znižala na raven med enim in dvema odstotkoma. Kakšno od prihodnjih četrtletij bi lahko Slovenija beležila tudi ničelno ali rahlo negativno rast, kar bi prineslo umirjanje tudi na trg dela, obenem pa inflacija in naraščajoče posojilne obrestne mere vplivajo na prebivalstvo. Čeprav so razmere pri obsegu nedonosnih posojil bank še dobre, v BS menijo, da se banke niso primerno odzvale na obrat v gospodarskem ciklu z zadrževanjem dobičkov ali oblikovanjem slabitev in rezervacij. Zato bodo morale večji del presežnega kapitala in dobičkov, ki jih ustvarjajo ob ugodnih gibanjih na področju obrestnih prihodkov, zadržati pri sebi. Neuradno je ocena učinka na dobiček bank pri okoli 120 milijonih evrov v letu 2023, medtem ko naj bi letos imel slovenski bančni sistem 500 milijonov evrov bruto dobička. Za izpolnitev zahtev bodo lahko banke del kapitalskih presežkov preoblikovale v obvezni kapital, lahko bodo zadržale del dobička, lahko pa se odločile za zadolževanje na trgu, čeprav zadnji primer NLB kaže, da je to precej drago - okrog desetih odstotkov."Ocenjujemo, da je slovenski bančni sistem že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom. Za uporabo tega instrumenta smo se odločili, ker je prilagodljiv in ga lahko spreminjamo z razvojem cikličnih sistemskih tveganj," so navedli pri bančnem nadzorniku. Ne gre pa za omejitev izplačil dobičkov ali kakšen drug bolj agresiven poseg v poslovno politiko. Prav tako gre za splošen sistemski ukrep previdnostne narave. BS bo višino blažilnika prilagajala gibanjem v gospodarstvu in finančnem sistemu ter ga v primeru uresničitve večjih tveganj nižala in tako bankam omogočila sproščanje kapitala in nadaljnje kreditiranje gospodarstva."Gre za absurden ukrep"Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prepričan, da gre za absurden ukrep. "Uvajanje kapitalskih blažilnikov je tako za posojila prebivalstvu kot na sistemski ravni povsem absurden ukrep, ki bo v povezavi z makrobonitetnimi ukrepi zmanjšal zmožnosti poslovnih bank za podeljevanje posojil tako prebivalstvu kot gospodarstvu in bo v pomembnem delu povišal breme za javne finance," pravi Brodnjak.V NLB poudarjajo, da lahko ukrep komentirajo načelno, ker s podrobno vsebino ukrepa še niso seznanjeni, saj še ni bil objavljen v uradnem listu, poleg tega niso seznanjeni s spremembo obstoječe metodologije. Novi ukrepi BS, ki vplivajo na kapitalsko ustreznost bank, na NLB ne bodo imeli vpliva. "Banka je kapitalsko zelo močna, saj je kapital tekom letošnjega leta krepila z različnimi instrumenti (izdaja navadnih obveznic in podrejenih obveznic). Konec septembra je njihov skupni kapitalski količnik znašal 16,59 odstotka, pri čemer zadnja izdaja obveznic še ni upoštevana, kar presega regulatorne zahteve. Večje težave lahko ta ukrep po njihovem povzroči manjšim bankam, ki bodo v danih razmerah na trgih težko pravočasno okrepile kapital in bodo prisiljene, poleg zmanjševanja izplačila dobičkov lastnikom, zmanjšati kreditiranje, kar lahko dodatno poslabša gospodarsko okolje in zmanjša ambicije bank na področju financiranja zelenega prehoda," še ocenjujejo v NLB.Po njihovem gre tudi za nepričakovan ukrep, saj banke že imajo različne blažilnike (varovalni blažilnik, blažilnik za sistemsko pomembne banke), ki jih je BS že nagradila s sistemskim blažilnikom za fizične osebe, čemur sledi splošni sistemski blažilnik, ki ponovno pokriva fizične in pravne osebe. Splošni sistemski blažilnik temelji na metodologiji BS, ki se redno meri in do sedaj ni pokazala potrebe po njegovi uveljavitvi. V takšnih primerih bi v NLB pričakovali spremembo metodologije, njeno predstavitev strokovnim službam bank, kar bankam omogoča razumljivost ukrepa, večjo predvidljivost in normalno načrtovanje. V NLB poudarjajo, da navedeni ukrep ne spreminja načrta izplačila dividend njihovim delničarjem, zato bodo 20. decembra letos izplačali drugo tranšo dividend 50 milijonov evrov (letos skupno 100 milijonov evrov). Prav tako ostaja nespremenjena njihova srednjeročna napoved, da bodo med letoma 2022 in 2025 delničarjem kumulativno izplačali 500 milijonov evrov. V banki so tudi kapitalsko dovolj močni, da ti ukrepi ne omejujejo njihove kreditne aktivnosti.Predsednik uprave Delavske hranilnice Renato Založnik pa pravi, da zanje najnovejši kapitalski blažilnik, ki ga zahteva BS, ne bo predstavljal večjih težav, saj imajo dovolj kapitala in dovoljšno kapitalsko ustreznost. Drži pa, da so imeli letos dobro rast obsega kreditov, a se je kreditiranje v zadnjem obdobju mimo ukrepa BS (za)ustavilo, saj postajajo kreditojemalci zaradi vseh znanih okoliščin izjemno previdni. Njihovo aktualno poslovanje je zelo dobro, kar je tudi posledica ukinitve negativnih obrestnih mer pri ECB, prav tako bodo zaradi rasti poslovanja in kapitalskih zahtev potrebovali nekajmilijonsko dokapitalizacijo šele v letu 2024. Tudi izplačilo dividend njihovim delničarjem ni ogroženo, zaključi prvi mož DH.Manj bo kreditiranja, več zadržanega dobička "Navedena prilagoditev makrobonitetnega ukrepa pomeni, da želi BS spodbuditi poslovne banke k oblikovanju večjih rezervacij zaradi potencialnih tveganj za finančno stabilnost, kar povečuje potrebni kapital bank za okoli 120 milijonov evrov, ki ga morajo oblikovati v obdobju enega leta. To lahko banke dosežejo na več načinov: zmanjšajo prirast kreditiranja ali ga podražijo (dvig obrestnih mer), izplačajo nižjo dividendo ali skušajo na trgu pridobiti dodaten kapital. Ocenjujem, da bo posledica navedenega ukrepa na ravni bančnega sistema pomenila predvsem nižji prirast kreditiranja, delno nekoliko večji delež zadržanega dobička. Ko se bodo makroekonomska pričakovanja izboljšala, pričakujemo znižanje navedenega blažilnika. Kar nekaj centralnih bank v regiji je v zadnjem obdobju sprejelo podoben ukrep, v kontekstu Slovenije pa moramo izpostaviti, da je agregatna zadolženost slovenskih podjetij in gospodinjstev v povprečju nižja kot v regiji," pojasni Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.

Na vidiku manj bančnega kreditiranja

Damijan Toplak

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano