Ko industrija ne more več molčati: Kaj je Alpacem naučila azbestna dediščina

Primer iz Anhovega razkriva, zakaj transparentnost in razumevanje družbenih posledic nista več izbira, temveč pogoj za delovanje podjetij, še posebej v težki industriji.

Alpacem, referenca drugi tir Divača-Koper, Gabrovica, viadukt 
Alpacem, referenca drugi tir Divača-Koper, Gabrovica, viadukt 
Miran Kambič
Datum 19. januar 2026 14:52
Čas branja 2 min

Azbestna dediščina Anhovega ni le del industrijske zgodovine, temveč še danes živa družbena realnost. Zdravstvene posledice izpostavljenosti se lahko pokažejo šele desetletja pozneje, zato se z njimi ne soočajo le nekdanji delavci, temveč celotna skupnost. "Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje nekaj naučimo," poudarja dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacema Cementa.

Prav ta izkušnja je podjetju pokazala, kako dolgoročne so lahko posledice industrijskih odločitev in kako pomembno je, da podjetja razumejo širši vpliv svojega delovanja.

Transparentnost kot temelj zaupanja

Ena ključnih lekcij azbestne zgodbe je pomen pravočasne in jasne komunikacije. Po Vukovih besedah je največja nevarnost v tem, da se napačne informacije ali strahovi utrdijo v javnosti. "Ko se enkrat neko napačno razumevanje usidra, je potrebnega veliko več napora, da to kasneje popraviš," opozarja.

"Če zaposleni ne verjamejo v podjetje, mu ne bo verjela niti skupnost," poudarja dr. Tomaž Vuk.
"Če zaposleni ne verjamejo v podjetje, mu ne bo verjela niti skupnost," poudarja dr. Tomaž Vuk.
Andrej Petelinšek

Zato podjetje Alpacem Cement danes veliko pozornosti namenja razlagi svojih procesov, okoljskih ukrepov in razlik med preteklimi proizvodnjami ter današnjim delovanjem cementarne. Pri tem se sooča tudi s predsodki, saj se proizvodnjo cementa pogosto  napačno enači z azbestom, čeprav ta nikoli ni bil surovina za cement, temveč se je uporabljal pri proizvodnji plošč in cevi. Takšna poenostavljanja so razumljiva v svetu hitrih informacij, a prav zato zahtevajo še več strokovne potrpežljivosti in jasnosti v komunikaciji.

Zakaj je težka industrija pod posebnim drobnogledom

Težka industrija se ne more skriti – ne v prostoru ne v družbi. Gre za velike objekte, intenzivno rabo energije in naravnih virov ter neposreden vpliv na kakovost bivanja ljudi v okolici. Prav zato je, kot poudarja Tomaž Vuk, ta industrija še posebej zavezana k iskanju rešitev za sobivanje z lokalnim okoljem.

Podjetje Alpacem Cement danes veliko pozornosti namenja razlagi svojih procesov, okoljskih ukrepov in razlik med preteklimi proizvodnjami ter današnjim delovanjem cementarne.
Podjetje Alpacem Cement danes veliko pozornosti namenja razlagi svojih procesov, okoljskih ukrepov in razlik med preteklimi proizvodnjami ter današnjim delovanjem cementarne.
Arhiv Alpacem

"Podjetja danes ne delujejo več zgolj na trgu, ampak v širšem družbenem prostoru," pravi. Razumevanje interesov različnih deležnikov – od zaposlenih do lokalne skupnosti – postaja ključno za dolgoročni obstoj.

Iz preteklosti v prihodnost

Primer Alpacema danes velja za opozorilo tudi drugim panogam, zlasti energetsko in okoljsko zahtevnim. Čeprav se številna podjetja še niso srečala s podobnimi izzivi, jih bodo ti izzivi – prej ali slej – dosegli. Vprašanje torej ni več, ali se bo to zgodilo, temveč kako pripravljena bodo podjetja, ko se bo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kakšno koalicijo bi si želeli po marčevskih volitvah?
Levosredinsko.
51%
425 glasov
Desnosredinsko.
26%
220 glasov
Mešano (Svoboda, SD, NSi, Demokrati).
11%
95 glasov
Veliko (Svoboda in SDS).
5%
44 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
50 glasov
Skupaj glasov: 834