Kmetija Erhatič iz Osluševcev: Moderni način reje kokoši ob hlevu z izhodom na zimski vrt in pašnik

Blaž Erhatič se je pred desetimi leti odločil za investicijo v obstoječi hlev. Takrat je imel dobrih 20 let in v času, ko se je med študijem spogledoval tudi z izmenjavami v tujini, je naposled vseeno izbral kmetovanje.Začetki reje kokoši pri njih sicer segajo v leto 1968, ko je Blažev dedek Slavko zgradil farmo. Gojil je pitovne piščance za podjetje Koka Varaždin. Po dvajsetih letih je to dejavnost opustil in hlev naslednji dve desetletji ni obratoval. Dokler se Blažu Erhatiču ni ponudila priložnost za sodelovanje z avstrijskim podjetjem Lugitsch iz Feldbacha. V lastni režiji so obnovili hlev, ki je primeren za ekološko rejo, s podjetjem pa so sodelovali kot kooperanti vse do septembra letos. "Že lani so nam sicer dostavili zadnjo jato kokoši, menjujemo jo namreč na 14 mesecev, in nam povedali, da bo to zadnja. Naša ekološka jajca so prej deset let bila v dunajski gastronomiji in v javnih zavodih. Po novem pa avstrijska zakonodaja zahteva, da imajo v zavodih le še avstrijsko hrano, zato so z nami pogodbo prekinili," je povedal Erhatič, ki pa vseeno nadaljuje z ekološko prirejo jajc.Z Avstrijci prekinili pogodbo, zdaj so na slovenskih policah"Še lani smo razmišljali o gradnji dodatnega hleva, tudi gradbeno dovoljenje smo že pridobili. Zdaj, ko se nam je avstrijsko tržišče zaprlo, smo ta projekt začasno ustavili," je povedal. Iz prejšnjih 3000 kokoši so prešli na 2500. To pomeni, da zdaj namesto milijon jajc letno pridelajo približno 700.000 jajc. Ta so še vedno ekološka in dosegajo najvišje standarde, za katere pa v Sloveniji ni tako veliko povpraševanja. "Težko je kar čez noč priti v trgovine. Šli smo tudi do restavracij, pa je zanje cena previsoka. Zdaj 500 naših kokoši nese jajca za okoliške javne zavode, 2000 kokoši pa nese jajca, ki jih s pomočjo podjetja MEJA Šentjur, d. d., dostavljamo v trgovine," je povedal. Postali so neke vrste kooperant za to podjetje, ki že ima ustaljene poti do trgovin. "Mislim, da bo to sodelovanje ostalo in bomo tako poslovali tudi v bodoče," dodaja.Kot nadaljuje, je odkupna cena ekoloških jajc med 30 in 40 odstotkov višja, kot je odkupna cena jajc konvencionalne proste reje. "Je pa proizvodnja zagotovo dvakrat dražja," nadaljuje. Ne le da imajo kokoši pri njih več prostora, da imajo dražjo opremo, pač pa je dražja tudi krmna mešanica, ki mora biti ekološka, in mlade jarkice, ki jih še vedno kupujejo iz Avstrije, saj morajo biti ekološko vzrejene. "Pri nas je ta trg zelo slab. Težko je dobiti primerna krmila, kaj šele celotno mlado jato," pravi.Kokoši so ves dan na svežem zrakuA ekološke reje ne bo opustil oziroma zamenjal za bolj konvencionalno. "Vse gre v smeri večje dobrobiti živali in mi imamo kapacitete za tako rejo, ne nazadnje pa sem tudi vesel, ko vidim, da se živali pri nas res dobro počutijo," je dejal, ko sva se sprehodila do zimskega vrta, ki ga imajo njegove kokoši. "Tak zimski vrt imajo mogoče štirje rejci v Sloveniji. To je nadstandard. Ni pogoj za ekološko rejo, a to so denimo želeli Avstrijci, ko sem še sodeloval z njimi," je povedal. Kokoši se tukaj veliko zadržujejo, ves čas imajo možnost izhoda iz hleva najprej na pokriti vrt, potem pa tudi naprej na pašnik. "Pokriti vrt je super rešitev takrat, ko dežuje ali je zunaj sneg," je povedal in pokazal še na pesek, ki ga imajo na voljo za peščeno kopel in nekaj drugih zanimivih aktivnosti, kjer lahko kljuvajo in kopljejo."Vidite, pri nas imajo kokoši res veliko prostora," je še povedal in dodal, da bi po pravilih dobrobiti živali lahko imel 4500 kokoši nesnic, pa bi standardom še vedno zadostoval, zdaj pa jih ima 2500. "A števila ne bom povečeval, ker bom ostal na ekološki reji. Tam pa je zgornja meja kokoši 3000."Pri tako moderni reji je malo fizičnega delaPri Erhatičevih imajo enega najbolj modernih načinov reje. Vrata se odpirajo avtomatsko, prav tako imajo na uro nastavljena krmišča in osvetljavo. Kokoši so zunaj praktično ves dan, notri pa se lahko gibljejo po dveh etažah. V sredini imajo gnezda, ki so nastlana z ajdovimi luščinami. "To je boljša rešitev kot slama, saj se na slami jajca lahko bolj umažejo," pravi in dodaja, da je to pomembno, saj se jajca ne perejo ali brišejo. Ko jih zjutraj po 10. uri pridejo pobrat, se na gnezdih zaprejo lopute in kokoši odidejo ven. Ker so gnezda na posebnih tekočih trakovih, se ti zaženejo in jajca pripeljejo iz hleva. Tam jih poberejo, ožigosajo in zložijo v škatle ter pospravijo v skladišče. Odvažajo jih dvakrat tedensko. Enkrat tedensko pa čistijo hlev, a podobno, kot je pri ostalih opravilih, je tudi tu večina dela avtomatiziranega. "Fizičnega napora ni veliko, res pa je, da moraš pri taki reji vseeno biti ves čas prisoten. Včasih se na primer zgodi izpad elektrike in poleti v času hude vročine je to lahko velika težava. Take primere rešujemo sproti," nadaljuje.Na kmetiji se sicer ukvarjajo še s pridelavo ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo in nekaterih drugih poljščin, od živali pa imajo še kamerunske ovce. "To zadošča za eno delovno mesto na kmetiji. Zaslužim dovolj, da ostane še za dopust in sprotne investicije na kmetiji," je povedal in dodal, da mu ni žal, da se je odločil za to pot. Kot pravi, se bo v prihodnje morda še širil ali odločil za kakšne nove projekte, a želel bi si več spodbud. "Že res, da je razpisov veliko, a to, da so investicije sofinancirane 30-odstotno, je premalo. Nič čudnega, da se potem na razpis, kjer so na voljo milijoni, ne prijavi nihče. To je škoda. Če bi bilo sofinanciranje na primer 50-odstotno ali več kot v nekaterih tujih državah, bi se morda kdo prijavil in bi se za to namenjena sredstva dejansko tudi porabila," razmišlja.

Kmetija Erhatič iz Osluševcev: Moderni način reje kokoši ob hlevu z izhodom na zimski vrt in pašnik

Vida Božičko Štajnberger

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano