Kdo na vrh GZS: Šimonka ali Ljoljo

Jutri bo znano, ali bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) obdržala zdajšnjega predsednika ali dobila novega. Še prej se bosta Tibor Šimonka in njegov izzivalec Robert Ljoljo danes predstavila upravnemu odboru Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ). Šimonka zadnja leta deluje kot glavni podpredsednik Skupine SIJ, ki je pretežno v ruski lasti, Ljoljo pa je predsednik uprave Leka in Sandoza. Večer sooča oba kandidata, objavljamo tudi povzetek poklicne kariere obeh in skušamo odgovoriti na vprašanje, kdo ima več podpore v severovzhodni regiji.Ni skrivnost, da predsednik ŠGZ Roman Glaser, ki bo vodenje največje predstavnice gospodarstva na Štajerskem prepustil nasledniku Albertu Kekcu, če bo tako odločil upravni odbor, še ni pozabil, da ga je Šimonka preko bank upnic najprej nadziral, nato pa ga za krajši čas do prodaje ukrajinskemu MHP holdingu tudi nasledil na čelu Perutnine Ptuj. Šimonka naj ne bi imel utečenih poti s kabinetom predsednika vlade in premierjem Robertom Golobom. Po drugi strani je Ljoljo na kandidaturo pristal pozno, za kar bi mu lahko zmanjkalo časa, da bi pridobil vidnejše člane GZS. Vodi največjo naložbo tujega kapitala v Sloveniji - 375 milijonov evrov vredno izgradnjo objekta za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Lendavsko tovarno, ki bo z novo naložbo odprla tudi okoli tristo novih delovnih mest, pa vodi Simon Rečnik, ki mu svetuje na poti na vrh GZS.Gospodarstvo vzhodne regije, še posebno Prekmurja in Podravja, pa vidi v tem projektu multiplikativne učinke, ki bi se lahko odrazili tudi pri vzpostavitvi študija farmacije v Mariboru, za kar so že testirali teren. Delo v novi tovarni bo namreč tako zahtevno, da bo terjalo farmacevtsko znanje že v proizvodnji.Šimonka: Slovenija je lahko pionir nove industrijske revolucije Katere bodo prioritete vašega predsedovanja GZS?"Moj dveletni mandat je bil v znamenju zdravstvene in energetske krize, zato ne bi rad, da bi tudi v naslednjem le gasili požare, ampak da bomo delali na razvojnih tematikah. Zavezništvo med gospodarstvom, znanostjo in vlado, ki smo ga podpisali prejšnji mesec, je dobro izhodišče. To je edina pot za povečanje dodane vrednosti, kar bo pozitivno vplivalo na blaginjo vseh državljanov. Naš cilj je produktivnost dela do leta 2030 dvigniti s sedanjih 55.000 na 88.000 evrov. To lahko dosežemo le z vlaganjem v raziskave in razvoj. Večja podjetja so sicer ta proces že začela. Manjšim, ki nimajo lastnih resursov, pa bo morala pomagati država. Pridobivanje okoljevarstvenih, gradbenih in drugih dovoljenj je tudi boleča točka za podjetja, ki načrtujejo investicije. To je povezano z debirokratizacijo, za kar imamo prav tako pripravljen seznam predlogov. Energetika, predvsem samooskrba bo tudi v fokusu mojega delovanja."Kakšna bosta vaša odnos in dialog s sindikati?"Z vsemi deležniki, ne le s sindikati, imamo spoštljiv in konstruktiven dialog. Mislim, da se vsi dobro zavedamo, da je dobra kondicija gospodarstva temelj, da se lahko sploh pogovarjamo o blaginji naših zaposlenih. Pri obdavčitvi plač imamo socialni partnerji zelo podobno razmišljanje, predvsem glede prevelike obremenitve plač s prispevki."Kako blažiti posledice energetske draginje na podjetja?"Vladi moramo priznati, da se je relativno hitro odzvala na energetsko draginjo. Pri ukrepih, ki jih je uvedla, je dobrodošla predvsem kapica na energente za mala in srednje velika podjetja. Še vedno pa je nismo uspeli prepričati, zakaj je treba zaščititi tudi velike porabnike oziroma industrijo, tako kot so to storile druge države. V prvih mesecih leta smo že priča upadanju industrijske proizvodnje, kar se pozna pri davčnih prihodkih države. Če gre slabo enemu velikemu proizvajalcu, potegne ta v spiralo tudi svoje manjše dobavitelje. Država bo morala ukrepati. Upam le, da ne, ko bo že prepozno, kajti konkurenčnost, ki jo izgubljamo in se kaže v zmanjševanju naročil, bomo težko nadoknadili."Boste branili gospodarstvo pred davčnimi obremenitvami?"Smo na 7. mestu po obremenitvi plač z davki in prispevki v okviru držav OECD, kar pomeni, da so naše plače nadpovprečno obremenjene. Po drugi strani pa od dohodkov od kapitala, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodkov od nepremičnin poberemo v Sloveniji manj kot v državah OECD, merjeno v BDP. Tudi na tem področju bomo morali sesti za isto mizo in poiskati kompromis. Zagotovo pa v gospodarstvu ne bomo dovolili, da se podjetja še dodatno obremenjuje. Treba bo poiskati pametno prerazporeditev bremen."Katere ukrepe bi predlagali za reševanje pomanjkanja kadrov?"Zakonodajalec je že uvedel nekaj pozitivnih sprememb, ki smo jih predlagali v GZS. Vendar te še vedno niso dovolj skrajšale postopkov zaposlovanja tujcev. Ker pa ni verjetno, da bi Slovenija na široko odprla vrata tujcem, je treba delati tudi na domačih kadrih. Kratkoročno z razbremenitvijo plač domačih strokovnjakov in s privabljanjem tujih, dolgoročno pa s spremembo izobraževanega sistema, ki bo sledil potrebam gospodarstva po kompetencah."Kako ob zelenem prehodu obdržati industrijo?"Slovenija je četrta najbolj industrializirana država v EU. Gre za gospodarske panoge, ki ustvarijo 34 odstotkov prihodkov od prodaje celotnega slovenskega gospodarstva in predstavljajo 38 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu. Vzemimo za primer proizvajalce materialov, ki pretežno izvažajo na trge, kjer imajo proizvajalci nižje cene elektrike. Če bi zaradi nekonkurenčnih cen energije izgubili industrijo materialov, bi bili odvisni od uvoza iz tretjih držav, kjer pa ima proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis. To ni zeleni prehod, kakršnega si predstavljamo. Zagovarjamo investicije v rešitve in tehnologije, ki so energetsko manj potratne, zmanjšujejo stroške in odvisnost od virov energije. Ker je to za podjetja prevelik zalogaj, potrebujemo državo, ki mora zagotoviti energetsko samozadostnost z vlaganji v energetsko infrastrukturo. Prepričani smo, da brez investicij v jedrsko energijo in v zmogljivejšo energetsko omrežje ne bomo dosegli energetskega prehoda. Potrebujemo tudi vire financiranja, ki jih je treba ciljno usmeriti. Tudi v digitalizacijo, ki bo podprla zeleni preboj skozi avtomatizacijo in robotizacijo. Pred nami je velika priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Slovenija je lahko med pionirji nove industrijske revolucije, ki bo korenito spremenila naš način dela, življenja in komuniciranja."Povezovanje univerzitetne in znanstvene sfere z gospodarstvom."Še vedno obstajajo stereotipni pogledi na to sodelovanje, češ da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj. Še vedno obstajajo institucije, ki nimajo posluha za sodelovanje z gospodarstvom, in obratno, v podjetjih je premalo zavedanja, kako bi lahko izkoristili konkretno znanje, ki ga v Sloveniji ni malo. Primanjkuje tudi demonstracijskih in pilotnih centrov, ki bi jih lahko podjetja in raziskovalne institucije uporabljali za testiranja, kjer bi se lahko zaposleni in študentje učili in tudi na tej ravni tkali vezi. Država mora pri tem pomagati z zvišanjem sredstev za inovacije in razvoj. Lahko bi pomagala tudi z uvedbo raziskovalnega vavčerja za sofinanciranje raziskovalnih projektov in raziskovalcev v gospodarstvu ter inovacijskega vavčerja za sofinanciranje razvojnih projektov z namenom razvoja inovacij na višji tehnološki ravni. Odpirati mora vrata podjetjem v mednarodnih programih in projektih, kot je na primer CERN, kar ima multiplikativne učinke."Ljoljo: Nesoglasja med sindikati in gospodarstvom je mogoče preseči Katere bodo prioritete vašega predsedovanja GZS?"Mnoga podjetja že odločno stopajo po poti k industriji 5.0. Vidimo napredne tehnološke rešitve in imamo jasno vizijo, kam želimo v prihodnosti. Prav to pa je tisto, kar slovenskemu gospodarstvu kot celoti manjka. Potrebujemo konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na znanju, močnih blagovnih znamkah, vpetosti v mednarodne verige vrednosti ter razvoj lastnih, inovativnih in tehnološko naprednih storitev ter proizvodov. Zato je prioriteta mojega predsedovanja GZS sprememba paradigme slovenskega gospodarstva kot temelja suverenosti države. Prvi korak k temu je konkreten družbeni sporazum na relaciji gospodarstvo-sindikati-javni sektor z namenom doseganja vzdržnih "win-win" sprememb ekosistema, v katerem delujemo. Vlogo GZS vidim pri krepitvi blagovne znamke Slovenije za boljši dostop do kapitala in večjo privlačnost za delovno silo. Hkrati bi morali spodbujati ustvarjanje tesnejših odnosov z EU, tudi s krepitvijo gospodarske diplomacije prek GZS-predstavništev in izboljšanim sodelovanjem z našim predstavništvom v Bruslju, tudi z namenom lobiranja pri sprejemanju evropskih zakonov. GZS mora postati gonilna sila posodabljanja gospodarstva in izkazovati mora odličnost upravljanja mrežno oblikovane organizacijske strukture z uporabo sodobnih metod organiziranja (procesna organiziranost) in dotokom novih idej od spodaj navzgor."Kakšna bosta vaša odnos in dialog s sindikati?"Menim, da so nesoglasja med sindikati in gospodarstvom umetno ustvarjena in jih je možno preseči. Verjamem, da vsi želimo dolgoročni dogovor, ki bo omogočil razvoj gospodarstva, naraščanje dodane vrednosti in dvig kupne moči. V gospodarstvu zato potrebujemo izboljšanje upravljanja, več kapitalskih vlaganj, sistematično izobraževanje zaposlenih in regionalni razvoj. K temu bi zagotovo pripomogla ugodnejše, predvsem pa predvidljivo davčno okolje in poenostavitev zakonskih predpisov, da bodo vsi gospodarski subjekti imeli enake možnosti pri sodelovanju na trgu."Kako blažiti posledice energetske draginje na podjetja?"Kratkoročni ukrepi naj stremijo k temu, da bodo cene in nabavni pogoji nabave energentov v Sloveniji vsaj enaki evropskim/globalnim. Dolgoročno pa naj Nacionalni energetski in podnebni načrt kot cilj vključuje samooskrbnost z energijo, ki temelji na ambicioznih načrtih rasti gospodarstva."Boste branili gospodarstvo pred davčnimi obremenitvami?"Da. Glede na trenutne parametre je predvsem delež davkov, ki ga država pobere na osebni dohodek, previsok. Pri ostalih davkih smo primerljivi z EU-27, na primer pri davku na dobiček. Potrebujemo resen pogovor o razvojni kapici, ki je eden ključnih dejavnikov tudi za zadržanje kadrov v Sloveniji, privabljanje tuje delovne sile in vračanje naših državljanov iz tujine. Za povečanje bazena pobranih davkov pa lahko poskrbimo z ustvarjanjem ugodnega okolja za domače in tuje investicije ter ustanavljanjem razvojnih centrov, tudi na področju storitvenih dejavnosti. Hkrati moramo s fleksibilnejšo ponudbo spodbuditi hitrejši prihod mladih na trg delovne sile, sočasno pa starejše zaposlene čim dlje ohranjati aktivne."Katere ukrepe bi predlagali za reševanje pomanjkanja kadrov?"Tu sta ključni posodobitev in prilagoditev izobraževalnih programov za delovna mesta, kjer je primanjkljaj največji. Hkrati naj študij mlade motivira k hitrejšemu prehodu v zaposlitev, starejše pa s pravimi spodbudami, kot so skrajšani delovnik in davčne olajšave, motiviramo, da ne hitijo v pokoj. Ker živimo v globalnem okolju, je pomembno, da z zmanjšanjem administrativnih ovir in aktivnejšo vladno diplomacijo na tujih trgih dela poenostavimo zaposlovanje tujcev ter ponudimo ugodnosti državljanom pri vračanju v Slovenijo."Kako ob zelenem prehodu obdržati industrijo?"Zeleni prehod vidim kot izjemno priložnost za slovensko gospodarstvo, da izkoristi svoje prednosti. Po sposobnosti povezovanja nas Atlas gospodarske prepletenosti držav postavlja na enajsto mesto od skupno 133 držav, na lestvici trajnostnega razvoja pa smo 15. med 163 državami. Tu vidim ogromen potencial. Zato mora GZS delati na povezovanju večjih in start-up podjetij, ki bodo lahko z izkoriščanjem sinergij tlakovala pot vzdržnemu gospodarskemu razvoju. Hkrati se bodo lahko vključevala v tako imenovana polja vrednosti, ki jih McKinsey do leta 2030 ocenjuje na 12 trilijonov dolarjev. S pametnim pridobivanjem evropskih sredstev in vključevanjem v programe in pobude EU, ki lahko doprinesejo k boljši inovacijski kondiciji, lahko prispevamo h gospodarski rasti. Ti delujejo prav na principu povezovanja in združevanja znanja, finančnih virov in gospodarskih akterjev evropskih držav. Shema IPCEI, torej projekti v skupnem evropskem interesu, je zagotovo ena takih, ki lahko prispevajo k inoviranju, ustvarjanju delovnih mest in višji konkurenčnosti industrije ter gospodarstva. Menim, da moramo biti zraven ves čas, ker se tu krojijo ključne investicije."Povezovanje univerzitetne in znanstvene sfere z gospodarstvom."V Leku to živimo že vrsto let, pravzaprav že od samih začetkov našega podjetja tesno sodelujemo z drugimi institucijami, tako z vsemi tremi univerzami kot z raziskovalnimi organizacijami, kot je Kemijski inštitut. Naj povem, da smo marsikatero prebojno novost v minulih letih oblikovali prav s pomočjo zunanjih partnerjev. Sodelovanje nenehno spodbujamo tudi z vključevanjem v pilotne in druge razvojne projekte z različnimi dogodki, ki spodbujajo povezovanje, in z mentorstvi. Hkrati smo prisotni tudi s predstavljanjem zaposlitvenih priložnosti. Pri oblikovanju novih investicij, kot je nedavno napovedana naložba v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi, iščemo sinergije tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Tako že sodelujemo z Univerzo v Mariboru in zavodom za zaposlovanje v Murski Soboti in skupaj pripravljamo specializirane programe, kjer potencialni kader izobražujemo o karieri v Leku. To je gotovo primer dobre prakse, kako sodelovanje z akademsko sfero pripomore k dolgoročnemu umeščanju naložb v družbeni prostor."Od Iskre do SIJ-a Tibor Šimonka je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zasedal je vodilna mesta v družbi Iskra, nato je v Belgiji pet let vodil IMV-jevo hčerinsko družbo Adria Caravan Mobil N.V. in sodeloval pri prenosu proizvodnje v Novo mesto (današnji Adria Mobil). Po vrnitvi v Slovenijo se je ukvarjal s svetovanjem in kriznim upravljanjem različnih podjetij. Dobro pozna največje jeklarsko podjetje v državi, Skupino SIJ – Slovenska industrija jekla. V obdobju 1999–2002 je bil član uprave za finance in ekonomiko v družbi Slovenske železarne (sedaj SIJ). Skupino SIJ je kot predsednik uprave vodil od leta 2002 do 2014. Od junija 2014 je bil za obdobje poldrugega leta pooblaščenec bank upnic v procesu prestrukturiranja in iskanja strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, januarja 2016 pa je bil imenovan za predsednika uprave istoimenske skupine. Februarja 2019 se je kot član uprave vrnil v Skupino SIJ in maja 2020 postal glavni podpredsednik. Od 28. maja 2021 je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.Od študenta do predsednika uprave Robert Ljoljo je leta 2000 magistriral na Univerzi v Mariboru iz menedžmenta informacijskih sistemov. Leta 2017 je na Open University UK pridobil še naziv MBA. Poklicno pot je v družbi Lek začel že kot študent leta 1993 v enoti Zagotavljanje kakovosti. V družbi se je redno zaposlil leta 1997 v informacijski tehnologiji, kjer je delal vse do leta 2009. Kot vodja Kompetenčnega centra za proizvodne informacijske sisteme (MES) je vzpostavil globalni kompetenčni center in model za njegovo uvedbo v druge Sandozove proizvodne enote. Leta 2013 je poklicno pot nadaljeval v Nabavi Leka in Sandoza. Od leta 2014 do imenovanja za predsednika uprave Leka je vodil Novartisove poslovne storitve (NPS). Predsednik uprave Leka je postal 1. septembra 2019, oktobra 2022 pa tudi predsednik uprave družbe Sandoz. Na 20-letni poklicni poti je uvedel precej novih tehnoloških rešitev in sistemov ter vodil velike time v državi, regiji in nato po vsem svetu. Je prejemnik več Sandozovih in Novartisovih nagrad za odličnost.

Kdo na vrh GZS: Šimonka ali Ljoljo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano