V večini dejavnosti v Sloveniji se je aktivnost v drugi polovici leta okrepila. Najbolj se je povečala v gradbeništvu, posebej to velja za gradnjo infrastrukture in nestanovanjskih stavb. Po krčenju v prvi polovici leta sta se v tretjem četrtletju tekoče povečala tudi realni izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Kazalnik gospodarske klime se od sredine leta izboljšuje. Do oktobra se je izboljšalo zaupanje v vseh dejavnostih, najskromneje v predelovalnih, kjer kazalnik zaupanja še ni presegel dolgoletnega povprečja. Pod dolgoletnim povprečjem je ostal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, navajajo analitiki vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije se je v tretjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti vidneje pospešila v Franciji, bruto domači proizvod (BDP) se je nekoliko povečal tudi v Avstriji, v Nemčiji in Italiji pa je v primerjavi z drugim četrtletjem ostal nespremenjen. V začetku zadnjega četrtletja so se kazalniki gospodarskega razpoloženja v evrskem območju še izboljšali in nakazujejo nadaljnjo rast, navaja Umar.
Kriza v Nemčiji še ni končana
V Nemčiji, ki je največje gospodarstvo v EU in območju z evrom, se je razpoloženje v vodstvenih etažah podjetij novembra nepričakovano poslabšalo. Indeks poslovnega klime, ki ga izračunava münchenski inštitut Ifo, je po 88,4 točke v oktobru padel na 88,1 točke. Analitiki Ifo so anketirali okoli 9000 vodstvenih delavcev. "Nemško gospodarstvo dvomi o hitrem okrevanju," je po poročanju dnevnika Handelsblatt dejal predsednik Ifo Clemens Fuest.
"Nadaljevanje šibke rasti nemškega gospodarstva kaže, da kriza še ni končana," meni Christian Breuer, analitik Inštituta za makroekonomijo in konjunkturno raziskovanje (IMK), ki je blizu sindikatom. Od konca leta 2022 je nemško gospodarstvo v povprečju vsako četrtletje upadlo za 0,1 odstotka. To je »neskončna paraliza«, pravi glavni ekonomist banke ING Carsten Brzeski. V zadnjih treh letih je po njegovih besedah nemško gospodarstvo le enkrat dve četrtletji zapored zraslo.
Nemško gospodarstvo bo po oceni Bundesbanke v zadnjem četrtletju letos ponovno rahlo zraslo. Opazno oživitev gospodarstva stroka pričakuje šele v prihodnjem letu, ko naj bi nemškemu gospodarstvu nov zagon zagotovili dodatni državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Ostaja pa dejstvo, da rast nemške industrije zavirajo carine na izvoz v ZDA in slabšanje njene konkurenčnosti na mednarodni ravni.
V Sloveniji je po podatkih analitikov Umarja število delovno aktivnih konec tretjega četrtletja letos ostalo podobno kot prejšnje mesece, število brezposelnih pa se je v začetku zadnjega četrtletja nekoliko povečalo. Medletna rast bruto plače se je septembra nekoliko okrepila ob višji rasti v javnem sektorju, kar je po oceni Umarja povezano z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. V zasebnem sektorju, kjer na plače še naprej vpliva presežno povpraševanje po delovni sili, je njihova rast ostala razmeroma visoka.
Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla sedem odstotkov, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na trimesečnem drsečem povprečju (tretje četrtletje) je povprečna bruto plača s 6,2-odstotno rastjo dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 odstotka). Rast povprečne neto plače v višini 4,9 odstotka je v tretjem četrtletju v povprečju za 1,3 odstotne točke zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je po besedah Bojana Ivanca v tretjem četrtletju umirila na dveh odstotkih, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 odstotka).
Novo izračunavanje omrežnine zvišalo inflacijo
"V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače enajsti mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatno pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovati pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence," navaja Bojan Ivanc.
Medletna inflacija v Sloveniji se je po podatkih Umarja oktobra okrepila predvsem zaradi vpliva nižje lanske osnove. Oktobra lani je bil namreč uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki se je začel uporabljati v cenejši poletni sezoni. K inflaciji so sicer še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile za okoli sedem odstotkov višje kot pred letom dni.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v devetih mesecih znašal 954,4 milijona evrov, kar je za 521,3 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se letos zvišali za 6,2 odstotka. Odhodki so se v devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani zvišali za 8,4 odstotka. Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance izhaja iz primanjkljaja državnega proračuna, ki je v devetih mesecih letos znašal 952,5 milijona evrov. Po prvih podatkih pa je bil v desetih mesecih letos nekoliko nižji, znašal je 910 milijonov evrov, navaja Umar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
