Tehnološki velikan Nvidia, trenutno najvrednejše podjetje na svetu, je 20. novembra objavilo poslovne rezultate, ki so močno presegli vsa pričakovanja. V tretjem četrtletju leta so dosegli rekordne prihodke v višini 57 milijard dolarjev, kar je kar 65 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Povpraševanje po njihovih najbolj naprednih čipih je po mnenju direktorja Jensena Huanga "izven vseh meril". Za naslednje četrtletje napovedujejo še višje prihodke.
In kakšna je bila reakcija trga? Delnica je po objavi rezultatov izgubila tri odstotke vrednosti in je 21. novembra 13 odstotkov pod vrhom, ki ga je dosegla oktobra. Razplet, ki je marsikoga močno presenetil. Običajno delnice podjetij, ki močno presežejo pričakovanja analitikov, tudi močno pridobijo. Navsezadnje je cena delnice le odraz prihodnjega poslovanja podjetja, in če se obeti izboljšajo, ali ne bi morala delnica pridobiti?
Običajno da, ampak v zadnjih tednih se je vzdušje na finančnih trgih premaknilo iz popolnega optimizma v strah. Delnice, ki so v zadnjih treh letih (z občasnimi prekinitvami) bolj ali manj močno pridobile v upanju, da bo umetna inteligenca sprožila ogromno rast dobičkov, so nenadoma v nemilosti. Pojavljajo se celo ugibanja, da smo priča poku balona, podobnemu tistemu leta 2000 (dot-com balon). Nedvomno so delniški trgi po eni strani mnogo višje vrednoteni, kot so bili ob koncu leta 2022 in ob prihodu ChatGPT, vendar so trenutna vrednotenja še vedno nižja kot leta 2000.
Odgovor na ključno vprašanje, ali bo umetna inteligenca res upravičila visoka pričakovanja vlagateljev, pa bomo dobili šele v prihodnosti
Vzemimo na primer delnico Nvidie. V naslednjem poslovnem letu naj bi podjetje ustvarilo kar 180 milijard dolarjev dobička, kar ob trenutni vrednosti podjetja, ki znaša dobrih 4300 milijard ameriških dolarjev, pomeni "le" 24-kratnik dobička. Za primerjavo, podjetja, ki so bila ogrodje dot-com zgodbe, ki je bila povezana z razvojem interneta (Cisco, Microsoft), so leta 2000 kotirala pri kazalnikih krepko preko 50-kratnika dobička. Kljub temu so določeni znaki, da je okolje bolj špekulativno kot že dolgo tega. Vrednotenja zagonskih podjetij so podivjala. Priča smo tesni (incestni) povezavi med podjetji, ki financirajo druga drugo (Nvidia vlaga v podjetja, ki so kupci njenih čipov).
Bi nas moralo skrbeti? Najprej: vlagatelji, ki imajo dobro razpršen portfelj globalnih delnic, zadnjega popravka niso niti prav zaznali. Vrednost globalnih delnic je nižja za manj kot pet odstotkov. Večje upade so občutili vlagatelji, ki so bolj nagnjeni k tveganju in imajo večino svojih sredstev v zgodbi umetne inteligence ali v kripto naložbah (bitcoin je v zadnjih mesecih upadel za več kot 30 odstotkov).
Prav tako so nihanja na trgih nekaj normalnega. V letih od 1995 do 2000 (čas rasti, ki se je končala v dot-com balonu) je ameriški indeks tehnoloških podjetij Nasdaq imel 12 popravkov, večjih od deset odstotkov. Kljub temu je v tem času pridobil neverjetnih 1100 odstotkov. Vlagatelji, ki so prehitro izstopili, so naredili ogromno napako.
Morda za primerjavo: Nasdaq je v zadnjih treh letih pridobil 135 odstotkov in imel tri popravke, večje od deset odstotkov. Trenutno je videti, da gre za dokaj normalno korekcijo, ki skrbi za to, da vrednotenja delniških trgov ohranjajo določeno mero racionalnosti.
Odgovor na ključno vprašanje, ali bo umetna inteligenca res upravičila visoka pričakovanja vlagateljev, pa bomo dobili šele v prihodnosti. Kot je dejal bivši generalni direktor Citigroupa Chuck Prince na predvečer finančne krize leta 2007: "Dokler igra glasba, moraš vstati in plesati." Trenutno glasba še igra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
