Moody’s je znižal bonitetno oceno ZDA z AAA na AA1, kot razlog pa navedel nevzdržne javnofinančne primanjkljaje in vse višje stroške servisiranja dolga. Znižanje sledi potezam S&P (2011) in Fitcha (2023), kar pomeni, da ZDA pri nobeni večji agenciji nimajo več najvišje ocene.
Trgi so novico sprejeli mirno. Glede na to, da letni primanjkljaj presega dva bilijona ameriških dolarjev, obresti pa požrejo skoraj 20 odstotkov davčnih prihodkov, je bilo znižanje pričakovano. Ameriške obveznice ostajajo zelo likvidne in varne.
Začasno premirje, a spor ostaja
Znižanje je bolj simbolno kot strukturno. Dolar ostaja globalna rezervna valuta, globina ameriških kapitalskih trgov pa še naprej zagotavlja zaupanje vlagateljev. Pričakujemo, da bo Fed zaradi upočasnjevanja rasti in umirjanja inflacije v drugi polovici 2025 znižal obrestne mere za 100 bazičnih točk. Kot zanimivost lahko sicer omenimo, da podjetje Microsoft ostaja ena redkih družb na svetu, ki še vedno ohranja bonitetno oceno AAA, redkost tudi med največjimi korporacijami in drugimi organizacijami, ki svojo operativo financirajo preko dolžniškega kapitala.
Znižanje je bolj simbolno kot strukturno
Delniški trgi so pozornost že preusmerili nazaj na carinsko politiko in prihajajoče jesenske fiskalne bitke v kongresu. Konec fiskalnega leta v ZDA je 30. septembra, zato se v jeseni odločajo o proračunu za novo leto. Če dogovora ni, grozi tako imenovani shutdown, zaprtje zveznih izvršilnih agencij. ZDA in Kitajska sta sicer dosegli začasno trgovinsko premirje, kar je razveselilo trge, a spor ostaja nerešen. Ključna tveganja so morebitna vrnitev carin julija in avgusta ter poglobljeni konflikti glede tehnologije, subvencij in geopolitičnega vpliva. ZDA hkrati z novimi dogovori skušajo Kitajsko izločiti iz strateških dobavnih verig. Gospodarski učinki carin so za zdaj omejeni, a trgovinsko ravnovesje ostaja negotovo.
SBI TOP v vrhu svetovnih indeksov po donosih
Na domačem borznem parketu se trendi razvijajo spodbudno. Indeks SBI TOP je znova med najdonosnejšimi svetovnimi borznimi indeksi. Domača podjetja za prvo četrtletje poročajo o dobrih rezultatih.
Medtem pa, kot poroča Forbes, naj bi približno mesec dni pred iztekom uredbe o regulaciji marž za naftne trgovce že stekli pogovori o nadaljnjih ukrepih. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v začetku leta imenoval tako imenovani svet za cene, ki bo ministrstvu in vladi podajal strokovna mnenja glede cenovne politike na področju goriv, energentov, hrane in drugih osnovnih dobrin.
Po poročanju Forbesa je zanimivo, da naj bi bila med desetimi člani sveta kar dva tesno povezana s Petrolom; Marko Ninčević, član uprave Petrola (prej zaposlen v Lisci, podjetju v lasti Darija Južne, ki obvladuje približno 13 odstotkov Petrola), ter Uroš Pogačnik, direktor odvetniške pisarne Čeferin, ki že vrsto let vodi skupščine Petrola.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
