Avstrija v omejevanje cen najemnin: S cenovno kapico tudi nad inflacijo

Tudi v sosednji Avstriji se spopadajo z visoko inflacijo, julija je znašala sedem odstotkov, sicer odstotno točko manj kot junija, in tudi z vse višjimi življenjskimi stroški. Za več kot dvajset odstotkov se je podražila hrana, cene pogonskih goriv še vedno lezejo navzgor in so v primerjavi s Slovenijo še vedno višje (liter dizla v Gradcu stane 1,644 evra, v Mariboru 1,572 evra), podražitve pa so na svoji koži občutili tudi vsi, ki imajo pri severnih sosedih v najemu streho nad glavo. Po podatkih statističnega urada Statistik Austria so se najemnine lani dvignile za osem odstotkov. Ob tem je treba upoštevati tudi, da 52 odstotkov Avstrijcev živi v najemnem stanovanju.Dodaten pritisk na energetska podjetjaAvstrijska vlada, ki je z mislimi že pri naslednjih volitvah, javnomnenjske ankete pa kažejo, da je zmaga vladajoče oblasti na vse bolj trhlih nogah, se je tudi zaradi tega, vsaj tako razmišlja veliko Avstrijcev, odločila za nov ukrep, ki bi omilil draginjo v državi. Napovedali so uvedbo kapice na večino najemnin, ki bo veljala tri leta. Zaradi tega ukrepa naj bi imelo nižje stroške 75 odstotkov najemnikov v državi. In kakšne so cene najemnin v državi, kjer je za najemna stanovanja tudi zaradi zelo obsežnega neprofitnega stanovanjskega fonda, ki samo na Dunaju šteje skoraj 400 tisoč stanovanj, zelo dobro poskrbljeno in so ta dosegljiva vsem, ki jih potrebujejo? Za najemnino za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje je v Gradcu treba povprečno plačati 606 evrov, v to ceno pa niso všteti stroški ogrevanja, vode, električne energije ... Povprečna cena za tako veliko stanovanje na avstrijskem Štajerskem je 552, v Avstriji pa 745 evrov. Najdražje najemnine so, kot kažejo uradni podatki, pridobljeni na nepremičninskem portalu Wohnungsboerse, pri severnih sosedih v Salzburgu in Innsbrucku.Če kapice ne bi uvedli, bi se lahko najemnine v določenem delu nepremičninskega sektorja samo v prihodnjem letu podražile za 15 odstotkov, je za avstrijske medije povedal kancler Karl Nehammer. Prav tako oblasti načrtujejo dodaten pritisk na energetska podjetja, da bi znižala cene plina in nafte, ki so v zadnjem času prav tako močno poskočile. Prav tako imajo v načrtu omejitev rasti cestnin za osebne avtomobile in cen tako imenovanih podnebnih vozovnic za linijski javni promet. "Še naprej bomo zagotavljali neposredno pomoč prebivalstvu, tako da bo lažje shajalo z življenjskimi stroški," je dejal Nehammer. Ta pomoč bo zahvaljujoč ukrepom, med njimi davčnim olajšavam, med letoma 2024 in 2026 po vladnih ocenah dosegla do 40 milijard evrov.Živijo slabše kot laniA mnenja o "pomoči" vlade vsem najemnikom se pri severnih sosedih močno razlikujejo. Medtem ko opozicija meni, da takšna rešitev prinaša olajšavo samo določenemu krogu najemnikov in da so v ozadju vsega kvečjemu nove podražitve, je Gabriel Felbermayer, vodja Inštituta za ekonomske raziskave (WIFO), ocenil, da je ukrep vlade pravilen: "Cenovna zavora najemnin bo zaviralno vplivala tudi na inflacijo," je prepričan. V intervjuju za O1 pa je hkrati opozoril, da lahko ima ta ukrep vpliv na naložbe v prihodnosti, predvsem na gradnjo novih stanovanj, saj se gradbeni stroški še vedno višajo. A dejstvo je, da bo treba inflacijo v prihodnjem letu ukrotiti, je opozoril Felbermayer.In kaj pravijo tisti, ki živijo v najemnih stanovanjih? Susane Schwab biva v 30 kvadratnih metrov velikem stanovanju v Lipnici, nedaleč od slovenske meje. Če je lani plačevala 8,48 evra za kvadratni meter, plačuje danes že 10,14. "Ostali stroški - elektrika, plin - so se povišali tudi za več kot 30 odstotkov, da o hrani sploh ne govorim. Plače so se sicer nekoliko dvignile, a ne tako, da bi pokrile podražitve. Če povzamem, živimo v Avstriji danes slabše kot pred enim ali dvema letoma," nam je zatrdila Schwabova, ki je še lani razmišljala, da bi si najela večje stanovanje, a si ga glede na trenutne razmere ne upa. Tudi v cenovno kapico ne verjame, pravi. Prepričana je namreč, kot skoraj polovica drugih prebivalcev Avstrije (pred dvema dnevoma je bila opravljena anketa o tem), da gre samo za predvolilno potezo sedanje oblasti. Hrvaška zvišuje davek na kratkoročno oddajanje. Kaj pa Slovenija? Mesto Zagreb načrtuje zvišanje davka na kratkoročno oddajanje stanovanjskih nepremičnin na največ 200 evrov letno na ležišče, s čimer želi povečati ponudbo stanovanj za dolgoročni najem. Davek v primeru kratkoročnega oddajanja zdaj znaša 40 evrov na ležišče letno, v primeru dolgoročnega dajanja v najem pa približno deset odstotkov najemnine. Po trenutni višini pavšalnega davka na kratkoročno oddajanje lastnik, ki dolgoročno oddaja stanovanje za 400 evrov na mesec, plača petkrat višji davek kot nekdo, ki kratkoročno oddaja stanovanje z dvema ležiščema. Za komentar o tem, ali bi višje davke potrebovali tudi v Sloveniji, kjer je najemni trg ne samo podhranjen, temveč tudi neurejen, smo vprašali poznavalca tovrstnega trga, predsednika SNZ FIABCI Marka Novaka, ki nam je odvrnil, da bi pri nas to morali nujno storiti čim prej. "S kratkoročnimi najemi se v državi ustvarja še izdatnejše pomanjkanje nepremičnin za najem," opozarja Novak. Obdavčitev kratkoročnega najema pri nas je, kot nadaljuje, za podjetja pet odstotkov, za fizične osebe pa 25 odstotkov, a treba se je zavedati, da je večina nepremičnin za kratkoročni najem v rokah podjetnikov. "Z višjo obdavčitvijo se ne bi samo povečal nabor stanovanj za dolgoročni najem, temveč bi prišlo do padca cen nepremičnin nasploh." Povejmo še, da je v Sloveniji zelo težko priti do dolgoročnega najema, saj tovrstnih stanovanj primanjkuje, temu primerno pa se višajo najemnine - v Ljubljani je za najem dvosobnega stanovanja treba plačati med 650 in 800 evri, v Mariboru od 400 do 600 evrov. "Ker stanovanj ni, se dogaja marsikaj," na številne nepravilnosti na trgu opozori naš sogovornik, izpostavi tudi porast črnega trga v zadnjem času.606 evrov znaša najemnina za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Gradcu

Avstrija v omejevanje cen najemnin: S cenovno kapico tudi nad inflacijo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano