Svobodna Marta Kos

Izstop Marte Kos iz predsedniške tekme, in to še pred formalnim vlaganjem kandidatur, ne more biti veliko presenečenje, četudi je podpredsednica vladajočega Gibanja Svoboda še pred dobrim mesecem zatrjevala, da predčasno slovo od bitke za Pahorjevo nasledstvo ne pride v poštev. In čeprav je še ta konec tedna hodila po Sloveniji, seveda v funkciji predstavljanja kandidature, oglašala se je tudi ob aktualnih družbenopolitičnih temah... A kar nekaj dogodkov, (neuradnih) informacij in okoliščin, ki so nakazovale, da scenarij predčasnega slovesa iz kampanje ni izključen, se je zvrstilo od njene objave predsedniških ambicij.Korošica z bogatim življenjepisom položajev in funkcij - ki jih je doslej osvajala brez večjih težav, kot po nekem kariernem načrtu brez opaznejših pretresov, z izjemo morda predčasnega slovesa od veleposlaniškega položaja - je sodila med prvokategorne kandidatke oziroma kandidate. Toda že v uvodu volilne zgodbe jo je z najavo, da gre v politiko, prehitela njena dotedanje zaveznica, partnerka denimo v projektu ONA VE, Nataša Pirc Musar, in to z zelo jasno in hitro izraženo podporo dveh nekdanjih, zelo jasno profiliniranih predsednikov, Milana Kučana in Danila Türka. Javnomnenjske ankete, ki so merile podporo najavljenim kandidaturam, so Marto Kos uvrstile in po prvih trendih zasidrale na tretjem mestu lestvice, a ob tem ni odveč ugotovitev, da so te sondirale predvsem začetne pozicije, v pomembni meri širšo prepoznavnost. Resna soočenja, ki lahko še premešajo karte - spomnimo se, da je denimo Borut Pahor 2012. startal s precejšnjim zaostankom za Türkom, pred slednjim pa je 2007. na začetku vodil Lojze Peterle -, šele prihajajo. Zato bi bila tovrstna vnaprejšnja predaja pravzaprav (pre)zgodnji manever, lahko bi mu rekli tudi naiven. Razloge za umik je Marta Kos zapakirala pod šifro spremenjene okoliščine iz osebnih razlogov.V tem okvirju bi lahko razumeli marsikaj, a razloge, da je vodilna stranka ostala brez kandidatke, je mogoče iskati tudi v Gibanju Svoboda in izoblikovanih notranjih odnosih, kemiji v stranki. Razpoke med vidnimi člani in članicami (močnih egov) - ženska linija je v tej stranki zelo izrazita in prezentna - niso skrivnost in so se odrazile že marsikje, tudi v uvodnih korakih za zdaj še neuradne kampanje. Pri projektu Kos za predsednico - pri tem ne pozabimo, da je za Svobodo oddelala pomembna soočenja ob volitvah v DZ - je bilo opaziti, da v novokomponirani stranki ni vsesplošnega angažmaja, podpore, najbrž lahko tudi v tem iščemo del razlogov za torkovo odločitev. Ta brez posledic za nadaljevanje tekme seveda ne bo, a najprej ima resen problem stranka premierja Roberta Goloba. Vprašanje je, ali si ta s trenutnih pozicij lahko privošči, da svojega kandidata/-ke naposled ne bi imela. Jesenska politična merjenja moči, predsedniška in lokalna, bodo namreč tudi kontrola politične kondicije, moči, ki so jo pridobili z veliko zmago aprila.Pri oceni širših dimenzij konca kampanje za Marto Kos ne gre mimo dejstva, da se nekaj volilnega prostora ponovno odpira, učvrstitev položaja si lahko obeta Nataša Pirc Musar, nekaj pa tudi drugi zasledovalci, kot sta denimo Ivo Vajgl in Vladimir Prebilič. Vse daljša vrsta tistih, ki se kanijo skozi predsedniško zgodbo tudi samopromovirati in/ali uresničevati neke neizživete fantazije, četudi so njihove kandidature iz kategorije tukajšnjih političnih bizarnosti, ob tem napovedujejo, da nam niti tokrat ne uide doza cirkuških vložkov.

Svobodna Marta Kos

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano