Kontaminirano ...

Naravnost simptomatično je primerjati odzivni čas Golobove vlade in njenih ministrov na primeru včerajšnje ekspresne reakcije ob novici o rekordnem izplačilu dividend in nagrad v Slovenski industriji jekla in skoraj večmesečno zamudo pri pripravi ukrepov za omilitev finančnih posledic, ki jih okoli 40 tisoč zaposlenim in njihovim delodajalcem prinaša spremenjena zakonodaja o izvajanju čezmejnih storitev.Da ne bo pomote, absolutno je prav, da se je vlada včeraj odzvala ostro, kot se je, in pozvala družbo, ki je pretežno v ruski lasti, k prostovoljni vrnitvi državnih pomoči, sicer jo bo izterjala. Te roko na srce zavoljo rekordnih 1,3 milijarde evrov prihodkov in skoraj sto milijonov evrov čistega dobička, sploh ne potrebuje.Drugo vprašanje pa je, zakaj so tako reagirali šele, ko so jo na to spomnili mediji, saj imajo v tej jeklarski družbi preko Slovenskega državnega holdinga 25-odstotni lastniški delež. Njegovi predstavniki so namreč že konec maja vedeli, kam pes, oziroma denar, taco moli. Ti so šele včeraj hiteli pojasnjevati, da izplačil dividend niso mogli preglasovati, da pa so bili proti izplačilu prav tako rekordne 21-milijonske nagrade vodilnim menedžerjem SIJ. Med njimi je tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, ki si bo "kontaminirano" zaupanje do vlade, ki mu jo je včeraj pripisal minister Kumer, težko, če sploh kdaj, povrnil ...Medtem predstavniki delodajalcev podjetij gradbenih in tehničnih storitev, ki napotujejo delavce v tujino že nekaj mesecev čakajo na obljubljene ukrepe vlade, ki so jim jih zagotovili ob sprejetju tega zakona konec aprila letos. Kljub pozivom in javnim apelom se je skupina sestala le dvakrat. Večkrat so prelomili obljubljene roke za pripravo nujnih ukrepov, po katerih bi podjetja lahko načrtovala svoje poslovanje in sklepale pogodbe na tujih, predvsem evropskih trgih. Ob čemer morajo tekmovati s sosednjimi državami, ki imajo to problematiko že urejeno. Kako naj torej pripravijo ponudbo, če ne vedo, ali bodo imeli za 25 do 30 odstotkov višje stroške dela ali ne. In kako naj zadržijo usposobljen in v tujini cenjen kader, če jim grozi do 14 odstotkov nižja neto plača, ob sicer višjih prispevkih za pokojninsko varnost?Da bo paradoks še večji, je država poskrbela za javne uslužbence, ki jih pošilja po svetu na vojaške, diplomatske in administrativne misije, in jim v davčno osnovo vštela dohodke iz delovnega razmerja, ki ustrezajo tistim, ki bi jih dosegali v Sloveniji. Navsezadnje je tu neenakovredna davčna obravnava zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. In zakaj se ne zgledujemo po dobrih praksah sosednje Hrvaške, ki je ta problem enostavno rešila z neobdavčenimi dnevnicami za terensko delo v tujini?Tista podjetja, ki želijo preživeti in se razvijati, ne morejo več čakati dobre volje vladnih odločevalcev, ki še časovnice nimajo, kaj šele ukrepov, ki bi dali jasne odgovore, kako (ne)konkurenčna bodo na tujih trgih. Izgovoru, da ne morejo do primernih podatkov za pripravo analiz, pa verjetno tudi sami ne verjamejo. Do včeraj je več kot dvajset podjetij že odprlo podružnice na Hrvaškem, kamor bodo prezaposlili tudi kader in tam plačevali znane dajatve ter polnili njihov proračun.

Kontaminirano ...

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano