Od prvotnih napovedi Donalda Trumpa, da bo vprašanje vojne v Ukrajini rešil v 24 urah, smo po treh mesecih njegovega drugega predsedniškega mandata na točki, ko po besedah predstavnikov oblasti v Washingtonu razmišljajo o tem, ali je sploh možno doseči konec vojne v Ukrajini na način, kot so si ga zamislili. Za zdaj še ni jasno, kako resna je grožnja Američanov oziroma v kolikšni meri gre za taktiko diplomatskih pritiskov, a kljub temu že zgolj možnost tega scenarija odpira resna vprašanja. Bi to pomenilo okrepitev vojaške podpore ZDA Ukrajini ali bi jo v še večji meri prepustili samo sebi, kar bi tako ali drugače pomenilo tudi večje breme za evropske države?
V Sloveniji seveda ob prepolnih prazničnih mizah obstreljevanja v Ukrajini nismo čutili, prav tako se zdi, da se z njim obremenjuje vedno manj ljudi. A tamkajšnji dogodki narekujejo odgovor na vprašanje, ki nas je pričakalo tudi po praznikih - kako bo v prihodnje urejeno varnostno vprašanje v Evropi? Pogovoru in razmisleku o tem se ne bo možno izogniti, ker je tema tudi notranjepolitično vprašanje evropskih držav. Na junijskem vrhu zveze Nato je težko pričakovati karkoli drugega kot potrditev nove zaveze držav članic glede dviga obrambnih izdatkov.
A tokrat ne gre samo za Nato in domnevno vsiljevanje tovrstne agende od ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa, na kar vedno opozarjajo nasprotniki oboroževanja. Tokrat ima ta agenda močno formalno politično podporo, saj je oboroževanje postalo del uradne politike Bruslja. Tudi slovenska vlada bo predlagala uveljavitev nacionalne odstopne klavzule, ki v skladu z navedenimi usmeritvami državam članicam omogoča odstop od fiskalnih pravil za namen povečanja obrambnih izdatkov.
Dejstvo, da je aktivacija obrambne industrije postala tudi del evropskih prizadevanj za obuditev gospodarstva, deli javnost in odpira tako moralne pomisleke kot vprašanja o smiselnosti tovrstnega početja, kar smo v Večeru že izpostavili. A ne glede na to, kaj si o tem mislimo, je to smer plovbe evropske ladje, na kateri smo tudi sami. Še več - mandat aktualne Evropske komisije traja do leta 2029 in ukrepi za financiranje oboroževanja se šele začenjajo.
Torej lahko z zelo veliko verjetnostjo napovemo, da bo v Sloveniji vprašanje oboroževanja in obrambnih izdatkov tudi po naslednjih državnozborskih volitvah vroče notranjepolitično vprašanje. V Sloveniji je dojemanje nevarnosti, ki izhaja iz vojne v Ukrajini, razumljivo, povsem drugačno kot recimo v baltskih državah ali na Poljskem. Zato bo potrebno veliko politične spretnosti v procesu izvajanja obrambnih investicij. Če bomo vnovič dobili desno vlado, bo obrambnim izdatkom skoraj zagotovo v večji meri nasprotovala celotna opozicija, tako kot je bilo to ob koncu tretje Janševe vlade. V primeru nadaljevanja dela leve koalicije pa bo šlo še naprej za boj na margini strankarske politične arene. Vendar, kot vidimo v zahodni Evropi, se marginalci nevarno krepijo, vprašanje oboroževanja pa je vsekakor eno tistih, s katerim lahko nagovorijo tudi volivce daleč izven svojega običajnega dometa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
